Arhiv

Novice

Svečana otvoritev Gazi Husrev-begove knjižnice – civilizacijski simbol

16. januar 2014

Svečana otvoritev Gazi Husrev-begove knjižnice (v nadaljevanju GHB knjižnica) je potekala v sredo, 15. januarja 2014. Impozantno stavbo, ki čuva kulturno-zgodovinsko bogatstvo, sta na uporabo predala minister vakufov države Katar Gajs bin Mubarek al-Kuvvari in Reisu-l-ulema Husein ef. Kavazović.

Objekt predstavlja prvo stavbo, ki je namenjena potrebam GHB knjižnice in obenem predstavlja najstarejšo ustanovo na prostorih Zahodnega Balkana in Evrope. Poleg tega je GHB knjižnica civilizacijski simbol, ki izpolnjuje svojo misijo že dolgih 477 let. Objekt se nahaja v središču Baščaršije v Sarajevu poleg ostalih objektov, ki jih je dal zgraditi Gazi Husrev-beg.

Kratka zgodovina GHB knjižnice

Gazi Husrev-begova knjižnica v Sarajevu je najstarejša kulturna inštitucija in javna knjižnica v Bosni in Hercegovini. Knjižnica je bila ustanovljena leta 1537. Gazi Husrev-beg, bosanski namestnik, je v svoji vakufnami o izgradnji Medrese (srednja verska šola), ki jo je napisal leta 1537, zapisal, ''da se z odvečnim denarjem za gradnjo Medrese kupijo dobre knjige, ki jih bodo v Medresi uporabljali učenci, bralci in tisti, ki se ukvarjajo z znanostjo''. Takrat je tudi sam Gazi Husrev-beg zapustil nekaj rokopisov za knjižnico. 

Vse do leta 1863 je GHB knjižnica delovala v sklopu Kuršumlije medrese in je kasneje, zaradi prostorske stiske premeščena v objekt poleg Gazi Husrev-begove džamije. Tu je ostala vse do leta 1935, ko je zaradi velikega števila knjižnih fondov preseljena v prostore v bližini Careve džamije v Sarajevu, kjer je ostala vse do začetka agresije na Bosno in Hercegovino, leta 1992. V vojnem času so rokopisi premeščeni na kar osem različnih lokacij v Sarajevu. Petsto najbolj vrednih rokopisov je bilo shranjenih v trezorju ene od sarajevskih bank. Tako je večina knjižnega fonda GHB knjižnice rešena. 

Glede na to da GHB knjižnica skozi svojo zgodovino ni imela namenskega prostora oziroma stvabe v kateri bi hranila knjige, so se leta 2003 pričela dela in priprave za izgradnjo primerne in sodobne stavbe GHB knjižnice. Med letom 2013 je stavba opremljena in izvršen je prenos ter namestitev knjižnega fonda v novem objektu.

Knjižni fond

Sprva je bilo videti, da bo prvobitni knjižni fond GHB knjižnice zelo težko oceniti, saj so GHB knjižnico spremljale vse vrste nesreč, od poplav, do požara, vojne in drugih nesreč, ki so skozi štiri stoletja spremljale Sarajevo. Velika nasreča, ki se je pripetila GHB knjižnici, je bil leta 1697 upad Eugena Savojskega v Sarajevo, ko je bila oropana in zažgana dediščina Gazi Husrev-bega. Takrat je veliko knjig zažgano in odneseno iz GHB knjižnice.

Trenutni fond GHB knjižnice šteje okoli 100.000 kodeksov rokopisov, tiskanih knjig in dokumentov v arabskem, turškem, perzijskem in bosanskem jeziku pa tudi v drugih evropskih jezikih. Od tega je približno, 10.500 bibliotekarskih enot, rokopisov med katerimi je približno 20.000 večjih in manjših del iz islamskih znanosti, orientalnih jezikov, književnosti, filozofije, logike, zgodovine, medicine, matematike, astronomije in drugih področij znanosti.

Rokopisni fond GHB knjižnice se je povečeval na različne načine. Veliko število rokopisov je prepisanih v GHB knjižnici in Hanikahu, kar pomeni, da sta bila Medresa in Hanikah prepisovalska centra. Kasneje se je rokopisni fond povečeval tudi tako, da je veliko ljudi podarilo (kot vakuf) svoje knjige ali cele privatne zbirke knjig.

Rokopisi

Rokopisi GHB knjižnice izhajajo iz različnih delov islamskega sveta, predvsem iz večjih in zgodovinsko pomembnih središč, kot so Mekka, Medina, Kairo, Bagdad in predvsem Istanbul. Rokopisi so prispeli v GHB knjižnico in v sosednje države na različne načine; prek trgovine, z odhodom na hadž (romanje v Mekki) ali prek bošnjaških študentov, ki so se šolali v naštetih središčih.

Med rokopisi se nahajajo tudi dela bošnjaških avtorjev, ki so napisana ali prepisana v omenjenih ali drugih mestih, v katerih so avtorji ali prepisovalci služili na visokih položajih. Najstarejši rokopis je Gazalijevo delo Ihjau ulumi-d-din, v arabskem jeziku, ki je prepisan še v času njegovega življenja, leta 1105. Rokopisi z izredno umetniško in kaligrafsko vrednostjo, ki jih je vredno omeniti, so rokopis Divan v perzijskem jeziku Hafiza Širazija, rokopis Divana Tuhfetu-l-ahrar perzijskega klasika Nurudina Abdurrahmana Džamija, delo Firdevsu-l-ahbar bi mesuri-l-hitab, zbirka hadisov, ilustracije iz enciklopedijskega dela Maʻrifat-nama v turškem jeziku začetno poglavje četrte knjige znanega medicinskega dela el-Kanun, ki ga je napisal Ibn Sina, na zahodu znan kot Avicena.

Mushafi/Kur'ani

Posebno vrsto rokopisov predstavljajo mushafi/Kur'ani (Sveta knjiga), katere odlikuje izredna kaligrafija in raznovrstni okrasi, najbolj pogosto z zlato podlago na prvih straneh, s posebej izdelanimi zaglavji pred začetkom besedila Kur'ana in pred začetkom vsake sure (odlomka) Kur'ana, ter okrasi na marginah. Velika pozornost se je namenjala knjigoveštvu mushafov s platnicami, ki so bile izdelane iz najlepšega usnja v različnih barvah in z vtisnjenimi okrasi na zunanjih in tudi na notranjih straneh platnic. Med vsemi mushafi se izloča Mushaf Fadila paše Šerifovića.

Rokopisna dela bošnjaških avtorjev

Velik del rokopisnega fonda izhaja iz bosanskohercegovskih krajev, mest pa vasi in tudi iz sosednjih držav, saj so ljudje s teh področij veliko pisali in prepisovali različna dela iz vseh, takrat znanih, področij. Dela so se najbolj pogosto prepisovala v Medresah. V določenih krajih so obstajali posebni centri za prepisovanje. Najbolj znana dela so delo Hasana Kafije Pruščaka, Muhammeda Allameka, Šejh Juje iz Mostarja, poezija Hasana Kaimije, Muhameda Nerkesija, Sabita Užičanina in drugih.

Zbirka idžazetnam (diplom)

Posebej vredno zbirko GHB knjižnice predstavlja tudi zbirka idžazetnam, diplom, med katerimi so najpomembnejše tiste, ki so izdane bošnjaškim študentom.

Tiskane knjige

V bosanskem/srbskem/hrvaškem in v drugih evropskih jezikih se v GHB knjižnici nahaja okoli 35.000 tiskanih knjig. Posebej pomembne so prve knjige bošnjaških avtorjev, saj so prve tiskane knjige v bosanskem jeziku. Lahko omenimo delo Risalei-ahlak, prva knjiga, ki je v latinici tiskana v BiH, avtorja Mehmed-beg Kapetanovića-Ljubušaka, za tem Zemljopis, Poviestnica Bosne, Slavoljuba Bošnjaka, ki je leta 1851tiskana v Zagrebu.

Posebno zbirko GHB knjižnice predstavljajo knjige v arabskem, turškem, perzijskem in bosanskem jeziku pisano z arabsko pisavo. V tej zbirki se nahaja okoli 25.000 knjig. Med njimi je nekaj prvih tiskanih knjig, ki so tiskane v tiskarni Muteferrike, ki je bila ustanovljena leta 1727 v Istanbulu in je do polovice 18. stoletja do danes natisnila veliko število tiskanih del.

Zbirka periodičnega tiska vsebuje najstarejše časopise, pa tudi tiste, ki izhajajo danes. Zelo vredna je tudi zbirka časopisov v arabskem in turškem jeziku.

Zbirka osmanskih dokumentov

Zbirka osmanskih dokumentov, ki se vežejo na zgodovino Bosne in Hercegovine, šteje okoli 5.000 posameznih dokumentov, nastalih v različnih upravno-administrativnih pisarnah; sultana, vezirja, kadija (sodnika) in številnih drugih uslužbencev.

Vakufname

Vakufnama je dokument, ki dokazuje predajo premoženja v splošno korist družbe, muslimanov in Islamske skupnosti in GHB knjižnica hrani približno 1.600 vakufnam iz raznih delov Bosne in Hercegovine. Okoli 500 je originalnih ali overjenih prepisov, ostale vakufname, približno 1.100, se nahajajo v prepisu v treh knjigah vakufnam. Za raziskovanje zgodovine ter razvoja določenih mest in objektov predstavljajo vakufname prvorazredni izvor.

Sidžili (protokoli šerijatskih sodišč)

Sidžili Sarajevskega šerijatskega sodišča, ki so nastali v obdobju 1552−1852 (katerih je v GHB knjižnici 88), predstavljajo pomemben izvor za raziskovanje politične, kulturne in gospodarske zgodovine Sarajeva in BiH. V GHB knjižnici se nahaja veliko število nepopolnih sidžilov drugih šerijatskih sodišč, posebej je pomemben sidžil sodnika iz Tuzle iz prve polovice 17. stoletja.

Dela in material za raziskovanje zgodovine Bosne in Hercegovine

Za raziskovanje zgodovine Bosne in Hercegovine ima GHB knjižnica materiale in dela, ki imajo veliko vrednost soZbornik Muhammeda Enveri Kadića (28 zvezkov), Letopis sarajevskega zgodovinarja Mula Mustafe Ševkija Bašeskije in Muvekitova zgodovina Bosne.

Zbirka fotografij, plakatov, slovesnih razglasov in letakov

V GHB knjižnici se nahaja bogata zbirka fotografij in razglednic bosanskih mest in objektov islamske arhitekture, fotografije znanih oseb, bosanske uleme (učenjaki), starih bosanskih družin, bosanskih noš itd. ter zbirka plakatov, slovesnih razglasov in letakov.

Arhivsko gradivo Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini

Arhivsko gradivo Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini, ki priča o delu Islamske skupnosti in njenih institucij skozi različna zgodovinska obdobja od 1882 do 1993, predstavlja poseben fond GHB knjižnice. Vsebuje štiri pomembna zgodvinska obdobja: čas Avstroogrske vladavine, obdobje Kraljevine Jugoslavije, čas nemške okupacije in Neodvisne države Hrvaške ter obdobje Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Katalogi in Anali Gazi Husrev-begove knjižnice

Največji del rokopisov, ki se nahajajo v GHB knjižnici so katalogizirani in objavljeni v osemnajstih zvezkih Kataloga. V Katalogih je obdelano 10.200 rokopisov. GHB knjižnica od leta 1972 naprej vsako leto izdaja svoj letni Anal GHB knjižnice. V Analih se obdelujejo predvsem knjižni in zgodovinski materiali, ki se nahajajo v GHB knjižnici, v GHB ustanovah in vse, kar se nanaša na kulturno zgodovino Bošnjakov, BiH in islamske znanosti. Tudi knjižnica Averroes na svojih knjižnih policah hrani Kataloge in Anale, ki so donacija GHB knjižnice.

Digitalizacija in restavracija

Najpomebnejša dela GHB knjižnice, predvsem rokopisi, arhivsko gradivo ter stare tiskane knjige, so mikrofilmirana in digitalizirana. Istočano se dela restavrirajo predvsem poškodovani rokopisi, dokumenti in stare tiskane knjige. V GHB knjižnici se nahaja sodoben center za restavracijo in konverzacijo papirja in usnja.

Muzejska zbirka

GHB knjižnica vsebuje tudi muzejsko zbirko pisanega materijala, ki se nanaša na zgodovino pismenosti v Bosni in Hercegovini, ter predmetov, ki se nanašajo na materialni, duhovni in socijalni vidik bošnjaške kulture.

Zavod Averroes bo v začetku meseca aprila organiziral študijsko potovanje v Sarajevo in ob tej priložnosti obiskal GHB knjižnico.

 

(Prevzeto z www.rijaset.ba in www.ghb.ba. Fotografije prevzete s www.ghb.ba)

 
Prijava na e-novice
Če želite prejemati novice, obvestila, se prijavite na e-novice:

Odjava e-pisma
Statistika ogledov
Vseh: 1344 since 15.09.2010
Ta mesec: 88
Ta teden: 18
Danes: 1