Arhiv

Novice

Predstavitev knjige Ihja ulumid-din avtorja Ebu Hamida El-Gazalija

10. september 2012

Spoštovani obiskovalci,

znotraj Kulturno-izobraževalnega zavoda Averroes deluje specijalistična knjižnica s područja kulture, ki ima na svojih knjižnih policah bogat izbor različne literature s področja islamistike, balkanistike, orientalistike, zgodovine ipd. Posebnost knjižnice Averroes in njenega gradiva je v tem, da večino gradiva hrani samo naša knjižnica na področju Slovenije. 

Vsak teden vam bomo postregli s predstavitvijo enega zanimivega naslova. Tokrat predstavljamo Ihja ulumid-din avtorja Ebu Hamida el-Gazalija.

IHJA ULUMID-DIN

Ebu Hamid el-Gazali

 

Predstavitev avtorja:

 

 

 

Ime

El-Gazali

Šola/tradicija

sufizem, teološka šola Ašari

Glavna zanimanja

mistika, teologija, kozmologija, epistemologija, psihologija, logika, islamsko pravo

Pomembne ideje

pravoverna avtoriteta sunitskega islama; okazionalizem, glavna figura sufijske mistike

 

Ebu Hamid Muhamed ibn Muhamed el-Gazali (latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, teolog, pravnik, filozof, verski reformator. Rodil se je leta 1058. v Tusu, Korasan, Iran in umrl leta 1111. vTusu.

El-Gazali velja za enega najpomembnejših islamskih učenjakov v pravovernem sunizmu in mističnega reda sufijev. V filozofiji je napadal novoplatonistični avicenizemin zagovarjal skrajno obliko okazionalizma, kavzalne teorije, ki zagovarja stališče, da je vzročna zveza med vzrokom in posledico vedno Bog.

Gazalijevo delo »Nesmisel filozofov« (Tahafut al-Falasifa) predstavlja napad na peripatetično filozofijo, ki jo je zagovarjal Ibn Sina (Avicenna) in s tem tudi napad na Aristotelovo metafiziko, ki je kot vsaka oblika racionalizma zgolj sekundarnega pomena za avtoriteto Kur'ana. Gazelijeva tolmačenja Ibn Sinove peripatetične filozofije in njegove koncepcije Aristotela je generacijo kasneje zavrnil andaluzijski filozof Ibn Rušd v komentatorski kritiki  »Nesmisel nesmisla« (Tahafut al-Tahafut), v kateri tako Ibn Sini kot Gazaliju očita nepoznavanje Aristotelove filozofije.

Bil je vsestran učenjak, ki se je ukvarjal z različnimi znanostmi, avtor, ki je napisal mnoga dela (čez 200) iz različnih področij prava, filozofije, logike, teologije ipd.

 

Predstavitev dostopnega gradiva v knjižnici Averroes:

 

IHJA ULUMID-DIN

 

 

O DELU:

Ihja ulumid-din  je življensko in kapitalno delo velikega islamskega filozofa, El-Gazalija. Delo je prevedeno na vse  žive in značajne jezike sveta. Po mišljenju mnogih je to, po Kur'anu (Sveti Knjigi) in sunnetu (praksi poslanca Muhammeda, a.s.), najbolj brano delo. Kar zadeva Evropo in Zahod, niti eni islamski osebnosti, razen poslancu Muhammedu, a.s., ni posvečeno toliko prostora kot Gazliju.

Končno je veliko delo dostopno v bosanskem jeziku. Konec 80-tih let je nekaj pomembnih alimov (učenjakov) poskušalo zagnati prevod tega dela (kot so Husein ef. Đozo in Ahmed Smajlović) vendar je bil to za takratne okoliščine in čas, preambiciozen projekt.

Celotno delo je dostopno v devetih delih – knjigah. Vsaka knjiga, vsako poglavje, obravnava temo za sebe. Omenjen naslov, o obnovi religijskih znanosti islama, je največje in najbolj značajno Gazalijevo delo, ki vsebuje brilijantne analize tako Kur'anskega teksta kot teksta hadisa (govor poslanca Muhammeda, a.s.) in celotno versko-znanstveno znanje, ki ga je imel.  Gazali, tako kot Aristotel, čeprav je v filozofskem smislu bližji Platonu, najprej proučuje in sistematizira učenja, znanja in verovanja, ki so bila prisotna prethodno in v tem pogledu pristopa grški, egiptovski, krščanski, judovski religiji kot tudi islamu, tradiciji, kulturi in za tem ustvarja grandiozna dela v katerih zapisuje osebno razmišljanje, osebne ideje in stališča.

Ihja ulumid-din je napisan na popularen in sprejemljiv način, če tudi razpravlja o samem pojmu znanosti in izobraževanja in to skoraj v modernem pomenu besede, obravnava v prvi vrsti religijsko-etična in moralna vprašanja in probleme Gazalijeve dobe. Gazali obrazloži poti osvoboditve muslimanov od številnih stran poti znotraj vere, zablod v veri in verovanju, ki izhajajo iz velikega vpliva prisotnosti grške metafizike in krščansko-jevrejske teologije in mistike v muslimanskem svetu. On odkriva in obrazloži temelje islamskega verovanja, kaže na skupne in individualne islamske obveze in dolžnosti ter poudarja pomembnost versko-znanstvenega pristopa svetu in življenju in v tem smislu, podobno kot Farabi, vzpostavlja osebni pojem znanosti in osebno klasifikacijo znanosti. Tako se omenjeni naslov nalaga kot svojevrstna enciklopedija verskih in svetovnih znanosti, znanost tega sveta in tistega drugega (po smrti).

Danes, z ene strani, pomen Gazalija in njegovih del v celoti, vključno s tem, je neizmerljiv. Delo je značajno tudi po tem, čeprav je pisano v filozofsko-dialektičnem in etničnem manirju, izraža in poudarja islamske kriterije pri obrazložitvi in razumevanju samega pojma znanosti kot tudi njenega položaja in vloge znotraj muslimanskega sveta v 10. in 11. stoletju. Zato je naslov zanimiv za vsakega bralca, posebej pa za, mestno in versko inteligenco, za učence in študente.  

V knjižnici Averroes je naslov dostopen v dveh izvodih, kompletih.

 

Avtor: Ebu Hamid el-Gazali

Naslov originala: Ihja ulumid-din

Prevod naslova: Preporod (oživljavanje) islamskih nauka

Recenzenti prevoda: dr. Enes Karić, mr. Orhan Bajraktarević in mr. Fikret Pašanović

Z arabskega jezika na bosanski prevedel: Salih Čolaković

Urednik: Izedin Šikalo

Založba: Libris d.o.o.

Sarajevo, 2005.

 
Prijava na e-novice
Če želite prejemati novice, obvestila, se prijavite na e-novice:

Odjava e-pisma
Statistika ogledov
Vseh: 1439 since 15.09.2010
Ta mesec: 131
Ta teden: 36
Danes: 1