Arhiv

Novice

Prva javna predstavitev Bosansko-slovenskega slovarja

26. september 2014

Konec meseca junija letos je iz tiska izšel prvi Bosansko-slovenski slovar. Na dan pred 26. septembrom, ko se obeležuje svetovni dan jezikov, je v Hotelu Union v Ljubljani potekala prva javna predstavitev Bosansko-slovenskega slovarja. Organizator dogodka je bil Kulturno-izobraževalni zavod Averroes, ki je v sodelovanju z Slavističnim komitejem iz Sarajeva slovar tudi izdal. 

Predstavitve so se udeležili številni zainteresirani uporabniki obeh jezikov in pred polno dvorano Srebrnega salona Hotela Union so slovar predstavljale dame, ki so svoje bogato znanje s področja jezikoslovja in izkušnje prenesle med platnici Bosansko-slovenskega slovarja.

Sprva je zbrane goste pozdravil direktor Kulturno-izobraževalnega zavoda Averroes Nevzet Porić, ki je spregovoril o razumevanju pomena besede ''bosanski'', saj imamo občutek, da je ta izraz v javnosti sprejet na zelo slabšalen način. Dejal je tudi, da verjame, da bo javnost in tudi tisti, ki ga bodo uporabljali, spremljali vsebino, za katero verjame, da je lahko povezovalni most med narodoma.

Besedo je prevzela soavtorica slovarja Amra Halilović, ki je pri projektu nastajanja Bosansko-slovenskega slovarja prevajala korpus skoraj 26.000 besed, kolikor jih Bosansko-slovenski slovar zajema. V svojem nagovoru je poudarila, da je pričakovala, da se bodo ljudje ukvarjali z vsebino slovarja in ne toliko z naslovom. Velikokrat pozabimo, da so po razpadu srbohrvaškega jezikovnega sistema nastali štirje jeziki, ki so medseboj res zelo podobni, vendar se tudi razlikujejo, saj ima vsak izmed njih svojo normo oziroma standarde. Ob tem je izrazila upanje, ''da se obstoj jezikov na Balkanu, kar je pogost pojav, ne bo negiral in se bo s časom vse uredilo. Pomembno je, da se vlaga v raziskave o jeziku, v zanimive projekte s tega področja, nove knjige in v mlad kader'', je zaključila Amra Halilović.

Med nastajanjem slovarja je bilo kar nekaj oseb, ki so delo zelo podpirali in sodelujoče motivirali v kriznih trenutkih. Ena od teh je tudi gospa Milojka Mansoor, ki je prevzela vlogo lektorice. Svoje delo je opravila zelo strokovno in profesionalno. V svojem nagovoru je najprej čestitala Zavodu Averroes na izdaji Bosansko-slovenskega slovarja, za katerega meni, da je zelo dobrodošel. Poudarila je, da je slovar pripročnik in že sama beseda pove, da je vedno pri roki. Izrazila je upanje, da bo čim večje število izvodov Slovarja izrabljenih zaradi rabe. ''Sama sem poskušala vložiti vse svoje znanje, ljubezen do obeh jezkov in upam, da bo to nov most med nami'', je zaključila.

Za strokovni nadzor pri prevedenem delu v slovenski jezik je skrbela prof. dr. Vesna Mikolič, ki je opravila redakturo Bosansko-slovenskega slovarja. Povedala je, da jo je sodelovanje pri tem projektu kot slovenistko obogatilo. ''Zelo sem vesela, da sem zelo dobro spoznala predvsem Amro, kajti ko delaš slovar, se soočaš z eno celotno življensko izkušnjo in ko greš globoko v pomen posameznih besed, razčiščuješ pomembne življenjske zadeve. Danes lahko rečem, da smo vsi skupaj lahko ponosni ne samo kot slovenisti, temveč tudi kot bosanska in slovenska skupnost na strokovnjaka, kot je Amra Halilović. Pa vendar, ko govorimo o bogati življenski izkušnji, bi povedala dvoje; sama se zelo veliko ukvarjam s primerjavo kultur in tu ni dvoma, da je zgodovinski razvoj balkanskih narodov bil razvoj posameznih narodov in kultur in vse to se je izrazilo tudi v jeziku. In bosanski jezik skozi leksiko, strukturo in slovnico izraža to bogatost, ki jo ima samo bosanska kultura. Že pri delu sem opazila zanimive primerjave med slovensko in bosansko kulturo kot tudi besede, ki so v bosanskem jeziku zelo povedne in jih v slovenskem jeziku sploh ni. To so besede, ki izražajo globoke moralne vrednote: besedo ''upristojiti se'', v slovenščini lahko povemo samo opisno, nimamo besede, ki bi povedala, da je to beseda ''narediti da je kdo ali kaj spodobno in v skladu z moralnimi in družbenimi pravili''. Podobno je tudi z ''uljuditi se: vzgojiti, izoblikovati''. Ti pomeni, ki so združeni v eni sami besedi, kažejo na to, da ima določena beseda v bosanski kulturi velik pomen. Jezik je dokaz določenih vrednosti, vzorcev razmišljanja, ki so del kulture.''

Čestitkam soavtorici se je pridružil tudi mufti dr. Nedžad Grabus, ki je na koncu v svojem kratkem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da smo tako pomemben projekt pripeljali do konca in uspeli pridobiti zaupanje za sodelovanje prof. dr. Vesne Mikolič in gospe Milojke Mansoor, saj meni, da bo Slovar poleg dejanske vrednosti z njunima podpisoma imel še večjo vrednost. Poudaril je, da so Bošnjaki številčno majhni v Sloveniji in zato se moramo skupaj truditi, da bosanski jezik dobi svoje mesto v Sloveniji.

Po uradnem delu predstavitve se je pogovor nadaljeval v sproščenem vzdušju.

Za Zavod Averroes je bil projekt priprave Bosansko-slovenskega slovarja najpomembnejši projekt v zadnjih treh letih. Vsa pozornost je bila usmerjena v njegovo pripravo. V ta projekt so bila vložena ogromna sredstva in ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo Islamski skupnosti v Sloveniji, na čelu z muftijem dr. Nedžadom Grabusom, kot največjemu donatorju in za vso podporo pri pripravi slovarja. Prav tako se zahvaljujemo tudi Ministrstvu za kulturo, ki je namenilo določena sredstva, in podjetjema Reni, d.o.o., in Interenergo, d.o.o. Hvala tudi vsem posameznikom, ki so prispevali svoja sredstva še v času njegovega nastajanja in tako pokazali zavest o pomembnosti tovrstnega znanstvenega dela.

 
Prijava na e-novice
Če želite prejemati novice, obvestila, se prijavite na e-novice:

Odjava e-pisma
Statistika ogledov
Vseh: 1211 since 15.09.2010
Ta mesec: 122
Ta teden: 23
Danes: 1