Arhiv

Novice

Rekli so in pisali o islamu: Lev islama - grof Tolstoj

19. marec 2013

Lev Nikolojević Tolstoj, eden od največjih svetovnih pisateljev, znan predvsem po svojih velikih delih kot so, Ana Karenjina, Vojna in mir, Mladost, Otroštvo ipd.

''V naših srcih je Božji nur (svetloba), ime ji je zavest.'' (Tolstoj)

Svoj konec je doživel v mestu Astapovo, kjer je genialni pisatelj, novembra leta 1910, legel v smrtno posteljo. Visoka telesna temperatura je bila vzrok njegovi smrti, kar je bil tudi razlog zaradi katerega je prekinil takratno potovanje z vlakom in si priskrbel majhno sobico na eni od železniških postaj in tam za zmeraj zaključil svojo življenjsko zgodbo. Samo nekaj dni pred tem, kot navajajo njegovi biografi, je jahal svojega konja in živel polno življenje, zdrav kot riba. Ločitev od njegove življenjske sopotnice Sofije, s katero je bil poročen petdeset let, bežanje od prepirov, ljubosumja in nezaupanja ter bežanje od luksuznega življenja, ki se ga je kot iskren vernik sramoval,  je obeležilo njegova zadnja leta življenja. 

Na Tolstojevo smrt je reagiral ves svet. Vsi so objavljali tekste o njem, borcu za pravice zapostavljenih in zatiranih ljudi. V številnih parlamentih, ustanovah, univerzah in šolah so organizirane spominske slovesnosti kot izraz spoštovanja do tako velikega genija. Ruski narod je dolgo žaloval za svojim ''učiteljem življenja'', obstajali so pa tudi tisti, ki so ignorirali njegovo smrt. Sveti Sinod (kot cerkveni zbor, ki odloča o pomembnih vprašanjih in predstavlja najvišjo izvršilno in sodno oblast v pravoslavni cerkvi), je izključila Tolstoja iz Cerkve in naredila, da se preklinja, ker je heretik. Mnogi študentje in ostali Rusi so takrat protestirali v Petrogradu, proti tej odločitvi. Ampak, v Moskvi so takrat vse druge verske skupnosti oddali svoje spoštovanje Tolstoju.

Ob smrti Tolstoja so objavljeni različni članki tudi v bosanskih časopisih. ''Muslimanska sloga'', glasilo bosanskih muslimanov je od 22. novembra 1910. leta objavila podlistek (feljton) ''Tolstoj'', avtorja Fadila Kurtagića. Avtor podlistka meni, da takratne generacije niso bile v stanju razumeti Tolstoja in verjame, da bo prišel čas, ko bo njegov pomen prišel do popolnega izraza. Dr. Safet-beg Bašagić je skupaj z člani Zbora Islamske skupnosti BiH, 23. novembra 1910. leta, prvo točko dnevnega reda namenil Tolstoju. Dr. Bašagić je izrazil sožalje Ruski vladi za kar je bil kritiziran, ker naj bi 'kršil pravila in prekoračil svoje kompetence'. Oblast z Dunaja je bila ogorčena nad Tolstojevim tekstom ''O aneksiji BiH'' (1908), v katerem je izrazil svoje nestrinjanje z aneksijo (prisilno priključitvijo ozemlja k neki državi).

Že več kot eno stoletje, eden od največjih svetovnih umov, je fasciniral svet s svojimi številnimi deli, romani in pripovedmi, neprekosljive lepote. Poleg tega je grof Tolstoj, kot oseba s svojim delovanjem, načinom življenja in s svojimi javnim in napisanimi mnenji izpodnesel celotno človeško misel. Njegova življenjska drama in boj samega s seboj, kako z osebnim mnenjem tako tudi z mnenji ostali, je obeležilo njegovo burno življenje.

Tolstoj je bil znan kot vrsten ideolog in nosilec verskih resnic in velik miroljub.

Tolstoj je leta 1908. V Indiji prebral knjigo ''Hadisi Muhammeda, a.s.''. Od prebranih hadisov je pripravil  poslanico in jo objavil v ruski založbi. Rusi so ga imeli radi zaradi njegove neizmerne velikosti in vedel je, da če se izve, da je sprejel islam, da bo to sprožilo negativen val proti islamu. Iz tega razloga se je knjiga z izbranimi hadisi poskušala ohraniti v tajnosti. Tolstoj je vsekakor s to knjigo spoznal ruske bralce s hadisima Muhammeda, a.s.

Znano je njegovo stališče, da je pridaval večjo pozornost islamu kot pa drugim veroizpovedim. ''Če se še toliko čudno sliši, je za mene islam daleč bolj vzvišen od ostalih religij. Če bi človek imel možnost izbire, brez kakršnegakoli razmisleka, bi sprejel islam, vero v Enega Boga in Njegovega poslanca.

Predvidevamo, da se je Tolstoj učil o islamu od rusko-tatarskih islamskih misionarjev, ki so pripadali islamskim mistikom.

Zato vam s knjižnih polic knjižnice Averroes priporočamo knjigo ''Tolstoj o Muhammedu'', ki je izšla v Sarajevu leta 2006, v kateri je predstavljeno razmišljanje in pogled velikega pisatelja o islamu in poslancu Muhammedu, a.s.

 
Prijava na e-novice
Če želite prejemati novice, obvestila, se prijavite na e-novice:

Odjava e-pisma
Statistika ogledov
Vseh: 1455 since 15.09.2010
Ta mesec: 124
Ta teden: 25
Danes: 1