Arhiv

Novice

Simpozij Ebu Hamid El-Gazali – devet stoletij pozneje 1111-2011

30. december 2011

Na Fakulteti za islamske vede v Sarajevu je v ponedeljek, 26. decembra 2011, potekal simpozij z naslovom »Ebu Hamid El-Gazali – devet stoletij pozneje 1111-2011«, ki sta ga organizirala Fakulteta za islamske vede Univerze v Sarajevu in Kulturno-izobraževalni zavod Averroes Ljubljana. 

V uvodu simpozija sta spregovorila dekan Fakultete za islamske vede, prof. dr. Ismet Buštalić in direktor Kulturno-izobraževalnega zavoda Averroes Ljubljana, dr. Nedžad Grabus. »Ime Muhammeda El-Gazalija ja v Bosni ime, ki ga poznamo in ideja, ki jo živimo. Naše srečanje z Gazalijem se je začelo s prihodom islama v naše kraje in bošnjaška tradicija pozna Gazalija od prvih dneh islama v naših krajih. V naše kraje so prišli nekateri zelo stari in redki izvodi prepisa Gazalijevih del. Meni se je posrečilo, da sem pred 35 let nazaj kot mlad imam v Trebinju, dobil izvod Gazalijevih del »Ihja ulumid-din« tedaj star 804 let, je v uvodnem govoru povedal dekan Fakultete za islamske vede prof. dr. Ismet Buštalić.

Direktor Zavoda Averroes dr. Nedžad Grabus je v uvodnem govoru med drugim povedal: »Kulturno-izobraževalni zavod Averroes Ljubljana je ustanovila Islamska skupnost v Republiki Sloveniji. Do sedaj je Zavod Averroes organiziral nekoliko kulturnih, izobraževalnih in raziskovalnih projektov v Sloveniji. Trenutno Zavod Averroes realizira dva projekta in sicer projekt Vizualne komunikacije multikulture in projekt prevoda bosanskega slovarja prof. dr. Senahida Halilovića v slovenščino. Zavod Averroes ima dobro sodelovanje s Fakulteto islamskih ved v Sarajevu. Pred dvema letoma so profesorji s FIN-a: prof. dr. Ismet Buštalić, prof. dr. Enes Karić in prof. dr. Adnan Siljadžić sodelovali na simpoziju »Z dialogom do medsebojnega spoštovanja« v Ljubljani. Tedaj smo imeli srečanje z dekanom in profesorji na Teološki fakulteti v Ljubljani. Ambicija Zavoda Averroes je da postane vodilna inštitucija za preučevanje islamistike v Sloveniji. Trenutno Islamska skupnosti v Sloveniji nima ne možnosti ne ambicij, da organizira formalno izobraževanje. Toda, ima velike ambicije, da organizira neformalno izobraževanje skozi znanstvena srečanja, tribune, izdajo knjig in podobno. Imamo dogovor z vodstvom FIN-a, da organiziramo študijski program »Diploma v islamskih vedah« v Ljubljani. Čast nam je in zadovoljstvo, da smo soorganizatorji tega srečanja. Želim Vam uspešno delo.«

Ebu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (latinsko Algazel), je bil perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe. Rodil se je leta 1058, v Tusu , Korasan, Iran. Umrl je leta 1111, v Tusu.

El-Gazali velja za enega najpomembnejših islamskih učenjakov. V filozofiji je napadal novoplatonistični avicenizem in zagovarjal skrajno obliko okazionalizma, kavzalne teorije, ki zagovarja stališče, da je vzročna zveza med vzrokom in posledico vedno Bog.

Gazalijevo delo »Nesmisel filozofov« (Tahafut al-Falasifa) predstavlja napad na peripatetično filozofijo, ki jo je zagovarjal Ibn Sina in s tem tudi napad na Aristotelovo metafiziko, ki je kot vsaka oblika racionalizma zgolj sekundarnega pomena za avtoriteto Korana. Gazelijeva tolmačenja Ibn Sinove peripatetične filozofije in njegove koncepcije Aristotela je generacijo kasneje zavrnil andaluzijski filozof Ibn Rušd v komentatorski kritiki »Nesmisel nesmisla« (Tahafut al-Tahafut), v kateri tako Ibn Sini kot Gazaliju očita nepoznavanje Aristotelove filozofije.

Sholastika je Al-Gazalija (lat. Algazela) brala kot komentatorja Ibn Sine (Avicenne), kar pa je popolnoma nasprotno z Gazlijevimi pravimi nameni, da zavrne in omeji racionalistična filozofska tolmačenja islamskih peripatetikov, kot je bil Ibn Sina.
Simpozij v Sarajevu je zbral 15 uglednih znanstvenikov, ki so s svojimi referati prisotnim zbližali ideje in dela Ebu Hamida El-Gazalija.

Predstavljeni so naslednji referati:

- Emina ĆEMAN in Azra HADŽIĆ: "Pogled na prevode del imama Ebu Hamida Muhammeda el-Gazalija na področju Balkana do leta 2011, s posebnim poudarkom na prevode v bosanski jezik";

- Džemal LATIĆ: „Zahir (zunanje) in batin (notranje) v El-Gazalijevem pristopu razlagi Kur'ana";

- Almir FATIĆ: "El-Gazalijeva teorija o ciljih Kur'ana";

- Zuhdija HASANOVIĆ: "Hadis (govor Muhammeda, a.s.) v delu Ebu Hamida el-Gazalija";

- Nedžad GRABUS: "Ilmu l-kelam kot elitna znanost" (pogled na Ildžamu l-awwam ‘an ilmi l-kelam);

- Adnan SILAJDŽIĆ: "Nekateri stereotipi v razumevanju El-Gazalijevih del";

- Fikret KARČIĆ: "El-Gazali in cilji šeriatskega prava";

- Enes LJEVAKOVIĆ: "El-Gazalijev doprinos šeriatsko-pravnih znanosti";

- Enes KARIĆ: "El-Gazali kot učitelj";

- Mehmed KICO: "El-Gazalijeva razprava o imenu v ogledalu El- Farabijevega učenja o jezičnem znaku";

- Omer NAKIČEVIĆ: "Osnovni elementi skupnega učenja El- Gazali - Ibn Rušd";

- Orhan BAJRAKTAREVIĆ: "Razumevanje El-Gazalija pri Huseinu Đozi";

- Hilmo NEIMARLIJA: "Moderno filozofski pomen El-Gazalijeva religijskega empirizma";

- Ahmet ALIBAŠIĆ: "Politična učenja Ebu Hamida el-Gazalija";

- Aid SMAJIĆ: "Psihološka misel Ebu Hamida el-Gazalija"; i

- Asim ZUBČEVIĆ: "El-Gazalijeva dela v zasebnih knjižnicah Sarajeva".

Fakulteta za islamske vede bo vse referate natisnila v zborniku, ki bo dostopen širši javnosti.
 

Galerija

 
Prijava na e-novice
Če želite prejemati novice, obvestila, se prijavite na e-novice:

Odjava e-pisma
Statistika ogledov
Vseh: 0 since 15.09.2010
Ta mesec: 0
Ta teden: 0
Danes: 0