Danes o islamskem svetu ni možno govoriti kot zasebni, ločeni in jasno določeni geografski, politični, ekonomski in kulturno-civilizacijski celini.
V tistem delu sveta, ki predstavlja tradicionalno, zgodovinsko, geografsko jedro sveta islama, so bili skozi zgodovino, prisotni mnogi drugi kulturno-civilizacijski, religijski, politični, ekonomski, državno-pravni in znanstveno-tehnični svetovi. Po drugi strani danes velika večina muslimanov živi zunaj prostora tradicionalnega jedra islamskega sveta. Zato bi glede na svetovno-zgodovinske okoliščine namesto o islamskem svetu bilo potrebno govoriti o islamu (in muslimanih) v svetu.
Namen Atlasa islamskega sveta je, da se skozi prikaz muslimanskega naroda, avtohtonih etničnih manjšin v mnogih krajih Afrike, Azije in Evrope in muslimanskih skupnostih na Zahodu prikaže raznolikost, prepletenost z drugimi svetovi, globalna in politična negotovost, družbena realnost v njenih slabostih, izzivih in možnostih.
Atlas islamskega sveta na podlagi trideset tisoč informacij o zgodovini muslimanskih krajev, držav, narodov, etničnih skupin in skupnostih v zahodnem svetu, o geografskih značilnostih ter o demografski, ekonomski, politični, pravni, mednarodni, verski, kulturni, civilizacijski, izobraževalni, tehnološki osnovi ter na podlagi drugih relevantnih družbenih pokazateljev in z 2500 fotografijami vsebuje Atlas skoraj nepregledno panoramo sveta islama.
Islamski svet ne glede na to kako ga opredelimo, danes predstavlja najbolj razburkan del Zemlje in človeštva. Glede na to da ni zaseben niti ni svet za sebe, njegova razburkana zgodovinska usoda zadeva tudi ostale v svetu. Od tu izhaja glavni namen tega znanstveno-raziskovalnega projekta.
