V LJUBLJANI PREDSTAVLJEN ZBORNIK ''Z DIALOGOM DO MEDSEBOJNEGA SPOŠTOVANJA''

Zbornik je končni produkt mednarodnega znanstvenega srečanja ''Z dialogom do medsebojnega spoštovanja'', ki je potekalo v Ljubljani, leta 2010. Ljubljana je bila leta 2010, ko je Simpozij potekal, svetovna prestolnica knjige, kar je bil še dodaten razlog, da beremo, širimo kulturo, izobražujemo in ne nazadnje, negujemo medkulturni dialog in sodelovanje, kar je tudi en izmed ciljev Zavoda Averroes.

Zbornik je predstavila večina sodelujočih profesorjev, in sicer:

• dr. Drago Ocvirk, Teološka fakulteta v Ljubljani in avtor članka ''Jezus krščanske vere in Koranski Isa'',
• dr. Janez Juhant, Teološka fakulteta v Ljubljani in avtor članka ''Krščanstvo in islam v spopadih liberalistične sebičnosti'',
• dr. Nadja Furlan Štante, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem in avtorica članka ''Spoštovanje ženstvenosti (femininosti) in premagovanje negativnih spolnih stereotipov: iz perspektive religijskega feminizma'',
• dr. Jonatan Vinkler, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem in avtor članka ''Turško vprašanje v spisih Primoža Trubarja'' in
• dr. Nedžad Grabus, direktor Zavoda Averroes in avtor članka ''Islam in sekularna družba''.

Žal na predstavitvi Zbornika zaradi drugih obveznosti ali prevelike oddaljenosti niso sodelovali vsi profesorji. Naj omenimo še ostale sodelujoče profesorje in avtorje člankov v Zborniku:

• dr. Enes Karić, Fakulteta za islamske znanosti v Sarajevu, Kdo je danes drugi? Dr. Karić skuša odgovoriti, kdo naj bi bil danes drugi ter zakaj so po njegovem mnenju muslimani in judje tisti, ki so danes drugi.
• dr. Dragan Potočnik, Filozofska fakulteta v Mariboru, Stičišča kultur: islam-krščanstvo. Islam označuje skoraj 1400-letna zgodovina. Islam je bil skoraj v tisočletnem obdobju skupaj s Kitajsko vodilna civilizacija na svetu. Odnosi med Evropo in islamskim svetom pa so bili pogosto zaznamovani z nasiljem in spopadi. Kje so korenine sporov?, odgovarja dr. Dragan Potočnik v svojem članku.
• dr. Adnan Silajdžić, Fakulteta za islamske znanosti v Sarajevu, ''Medreligijski dialog – priložnost za zgraditev bolj duhovnega sveta v prihodnosti''. Članek dr. Silajdžića obravnava odnos do sodobnega človeka ter sodobnih filozofij in teologij do drugega, do različnih tradicij, prisotnih v Evropi.
• dr. Mateja Ratej, znanstvena sodelavka Inštituta za kulturno zgodovino,''Spopad civilizacij? Sodelovanje političnih strank katoliške oz. muslimanske usmerjenosti v dvajsetih letih 20. stoletja''. Predvsem se osredotoča na vlogo slovenske ljudske stranke in Jugoslovanske muslimanske organizacije, ki sta v določenem obdobju predstavljali politično voljo Slovencev oziroma muslimanov v Bosni. Po parlamentarnih volitvah 1927 sta se znašli v trdnem političnem zavezništvu. Njuno sodelovanju dokazuje, da je v najnovejšem času artikuliran antagonističen odnos med krščanskim in islamskim svetom ni samoumeven, temveč je politični produkt specifičnega časa.
• dr. Anja Zalta, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in avtorica članka ''Pojmovanje sufizma v (slovenski) kulturi in družbi''. Sufizem kot dimenzija islamske religiozne misli transcendira formalne in zunanje vidike ter (p)ostaja v evropski družbi čedalje bolj javen in zanimiv, je izhodišče članka dr. Zalta.
• In na zadnje sklepna beseda Denisa Strikovića, ki je poleg dr. Grabusa uredil Zbornik in imel vlogo vodje projekta ''Vizualne komunikacije multikulture'' znotraj katerega je Zbornik tudi izšel kot končni produkt.

Uvodni govor na predstavitvi Zbornika je imela Barbara Hočevar Balon, ki je zunanja sodelavka Zavoda Averroes in oseba, ki je opravila korekturo Zbornika. Ob tej priložnosti je povedala, da ''… za sobivanje in širjenje tolerance med enimi in drugimi je bistvenega pomena, da se ti modri in globoki ljudje srečajo, da se poučijo o mislih in razvijejo čim večje medsebojno spoštovanje.''

Predstavitev je nadaljeval dr. Drago Ocvirk s Teološke fakultete v Ljubljani, ki je v duhu svojega članka v Zborniku ''Krščanski Jezus in Koranski Isa'' na vprašanje, ali je to ena oseba, povedal: ''Tako kot ga razumemo v krščanstvu in tako kot ga muslimani dojemajo, gre za dva različna pogleda, ki se med seboj ne moreta prekriti. Jaz bi en drug vidik izpostavil. Jezus je za mnoge, ki se ne prištevajo k nobeni religiji zanimiva osebnost; ali moralna ali človekoljubna ali duhovna … Verjetno je bolj pomembno, da se zavedamo, kaj vsak ima in izhajamo iz globoke intuicije in vere. Vprašanje Jezusa je za mene zanimivo, vendar je Jezus, kolikor ga jaz razumem, delal na tem, da bi se ljudje med seboj razumeli, če mu hočemo biti zvesti, njegovemu duhu pa če ga poimenujete kot Iso ali kot Jezusa ali kot moralni lik Jezusa …''.

Profesor dr. Janez Juhant s Teološke fakultete v Ljubljani je nadaljeval v duhu svojega članka, ki ga je prispeval ''Krščanstvo in islam v spopadih liberalistične sebičnosti''. V uvodnih besedah svojega članka je povedal, da ''dialog kljub težavam postaja temelj demokratičnega poslovanja civilne družbe, odnosov med religijami in pri srečevanju religij. V Sloveniji je opaziti pomanjkanje dialoške kulture na vseh ravneh, zato se religije tudi izrabljajo v politične namene …''. Tudi na predstavitvi je v določeni meri potrdil zgornjo konstatacijo glede na trenutne družbene razmere (gospodarske ali socialne). Poudaril je, da pri izdaji Zbornika gre v prvi vrsti za naše sodelovanje, med kristjani in muslimani in to je osnova, da iščemo skupno pot. Po njegovem mnenju smo danes še razmeroma daleč oziroma na začetku skupne, dobre, prave poti, ko govorimo o dialoški kulturi.

_{dr. Janez Juhant, Teološka fakulteta v Ljubljani}

Nadaljevali smo s pripadnico nežnejšega spola, dr. Nadjo Furlan Štante, ki je prispevala članek ''Spoštovanje ženstvenosti (femininosti) in premagovanje negativnih spolnih stereotipov: iz perspektive religijskega feminizma''. Dr. Furlan Štante je doktorirala s področja ženskih religijskih študij, zato je tema, katero je predstavila v kontekstu njega dosedanjega dela in raziskovanja. Tokrat je poudarila, da ''kadar koli govorimo o drugem in drugačnem je prvi nivo opredeljevanja prav nivo spolnega razlikovanja. Predsodki so trši kot atomi, zato jih je težko razbiti. V kateri koli drugi religiji, ne samo ko govorimo o islamu, velja ta močen stereotip, da so ravno religije te, ki ženskam dostojanstvo jemljejo, kot pa dajejo. Zato je pomembno, da posamezna verstva v našem prostoru dopuščajo prostor govora in razmišljanja o pozitivnem vrednotenju ženskega elementa. Zbornik je prispeval bistven doprinos, da opozarja na temeljni premik v samem pojmovanju in dojemanju moči, ker različni religijski feminizmi imajo različno pojmovanje moči, ki pa je  eden izmed načinov, da se določeni stereotipi razkrajajo …''.

_{Predstavitve Zbornika se je udeležila tudi varuhinja človekovih pravic, dr. Zdenka Č. Travnik}

Naslednji govornik, ki je predstavil Zbornik je bil dr. Jonatan Vinkler. Prispeval je članek z naslovom ''Turško vprašanje v spisih Primoža Trubarja''. Že na Simpoziju je bilo predavanje dr. Vinklerja izredno zanimivo, saj področje raziskovanja (spisi Primoža Trubarja) ni tako vsakdanje predvsem pa v povezavi z islamom. Na predstavitvi je poudaril nekaj pomembnih misli in izhodišč: ''… opus Primoža Trubarja je zelo velik, obsega okoli petnajst tisoč strani vsega skupaj. Moje utemeljevanje je temeljilo na tem arhivskem gradivu in tudi drugem. Namen je bilo prikazati zanimivo, večplastno in ne nujno samo konfliktno in izključujoče soočenje aktualnega krščanskega sveta z islamom. Tukaj sta bili vsaj dve plasti, zaradi katerih je prihajalo do tega; eno je bilo vprašanje vojn med sveto rimskim cesarstvom in otomanskim imperijem, drugo je pa recepcija islama pri protestantih in odmevi vsega tega v slovenski slovstveni kulturi. To govorim iz razloga, ker so nekateri recidivi tega mišljenja izključujoči na drugi strani pa občudujoči v družbenem substratu vse do danes. Možno jih je bilo zaslediti pri polemiki glede izgradnje muslimanske svete hiše (džamije). Zakaj je treba o teh temah govoriti? Tisti, ki hoče v isti civitas živeti, trajno vzdržno, mora družinske, kulturne, narodne zgodbe ljudi, s katerimi živi v isti varoši, poznati. Drugače ne gre. Ni nujno, da jih ima rad, ni nujno da jih sprejema, mora jih pa poznati. Brez poznavanja ni primarnega spoštovanja in brez primarnega spoštovanja ni pogovarjanja in brez pogovarjanja pa ni nikakršnega dogovora. Iz zgodb Primoža Trubarja, ki so v Zborniku, vidimo, da se je ta del Evrope takrat bil primoran soočiti se z, ne religijskim islamom, temveč religijsko nevarnostjo, ki je islam prinesel s sabo. Že v zadnji tretjini 19. stoletja dobimo prvi izbor iz prevoda Kur'ana, ki ga je naredil nihče drug kot konzervativni dr. Janez Bleiweis, ki se mu je zdelo, celo v letopisu Matice slovenske ključno pomembno Slovence seznanit s temeljno knjigo vere, ki je nam le sosedna. To je bilo tudi njegovo miselno izhodišče. Ta del slovenske zgodovine se še dodobra razkriva. Zbornik velja prebrati tudi zato, da se razumejo občasne artikulacije družbenega ne zavedanja in reagiranja …''

Zadnji govornik je bil pobudnik znanstvenega srečanja, urednik Zbornika ter direktor Zavoda Averroes, dr. Nedžad Grabus, ki se je v uvodnem delu zahvalil sodelujočim profesorjem in sodelavcem, ki so delali pri tem projektu, da smo uspeli predstaviti se tudi na takšen način širši slovenski javnosti. Izrazil je pričakovanje, da se bo tako delo nadaljevalo in da se bodo naši pogovori nadaljevali. Najprej je poudaril, ''da mi kot manjšinska skupnost nimamo dovolj moči, da bi predstavili to veliko religijo, ki je svetovna religija ter da že daljši čas poskušamo vzpostaviti stik s profesorji katoliške, protestantske, pravoslavne ali druge prominence, in se z njimi pogovoriti, kaj je pomembno ne samo za muslimane, ki si želimo zgraditi džamijo. Naš cilj je bil pogovoriti se o vprašanjih, ki niso pomembna samo za področje Slovenije. Islam in krščanstvo sta dve veliki religiji, ki imata polovico svetovne populacije in zato je pomembno odpirati vprašanja, ki so odprta na svetovni ravni. Nocoj bi poudaril, da  govorimo o določenem kontekstu. Sodelovali smo z uglednimi profesorji, strokovnjaki na svojem področju in mi smo dialog tudi zamislili na način, da se pogovarjamo z ljudmi, s katerimi ni nujno, da enako mislimo. Mi imamo svoje poglede, vendar to ne pomeni, da smo tako različni, da se ne moremo pogovarjati o temah, ki so pomembne tako za nas vernike kot tudi za družbo, v kateri živimo, za širšo evropsko družbo. Zato imamo kontekst, to je slovenski kontekst oz. zahodni kontekst. Osebno sem imel za Simpozij pripravljen članek o tem, kako je islam predstavljen v slovenskih učbenikih za osnovno in srednjo šolo. Videl sem, da to ni tako enostavna zadeva in tudi kot Mufti nisem imel dovolj poguma (če bi bil samo profesor, bi ga zagotovo objavil), da bi takoj odprl temo, ki je za nas kot muslimane pomembna ampak tudi za slovenski izobraževalni sistem. Nisem bil prepričan, ali imamo okrog sebe dovolj ljudi, ki bi razumeli moja zavzemanja in s katerimi bi to lahko delil. Zato sem se odločil za drug članek o tem, kako se islam kot religija obravnava v širši evropski skupnosti. V Evropi je religija kot taka sprejeta, svoboda religije obstaja. Ko se dotaknemo praktičnih vprašanj, kako se religija kot taka prakticira na nivoju B potem se pojavi veliko odprtih vprašanj. Zavedamo se tudi, da obstaja veliko vprašanj, ki jih moramo odpreti kot muslimani. Zelo je lahko odpreti vprašanja v svobodni družbi. Tam kjer ni svobode trdim, da tudi ni prave religioznosti, ni svobode vere …''.

_{dr. Nedžad Grabus, direktor Zavoda Averroes in mufti Islamske skupnosti v RS}

Leto izida Zbornika sovpada s časom, v katerem sarajevska Vijećnica dobiva novo (staro) podobo. Letošnje leto je v znamenju dvajsete obletnice sramotnega in barbarskega požiga Narodne in univerzitetne knjižnice v Sarajevu – sarajevske Vijećnice (Mestne hiše), ki je bila najbolj monumentalna zgradba iz časa Avstro-Ogrske na tleh Bosne. Pri tem je uničeno več kot dva milijona knjig, med tem so bili uničeni tudi rokopisi neprecenljive vrednosti. Danes Vijećnica dobiva svojo prenovljeno podobo.

Do izida določenega knjižnega gradiva je naporna pot. Zato je potrebno ceniti in pozdraviti vsak izid nove publikacije. Upam, da bo naš Zbornik uspešen pri opravljanju svoje misije in da bo prišel v prave roke oziroma do tistih ljudi, ki se s podobnimi tematikami ukvarjajo in do tistih, pri katerih bo razčistil določene dvome in poglede.

Predstavitve Zbornika se bodo vrstile tudi v drugih slovenskih mestih. Že v četrtek, 6. decembra 2012, bo predstavitev potekala na Obali. Predstavitev lahko pričakujemo tudi v drugih večjih slovenskih mestih, kot sta Velenje in Maribor.

Za vse tiste, ki jih tovrstno gradivo zanima in bi si želeli kupiti izvod Zbornika, lahko svoje povpraševanje pošljete na naš elektronski naslov: info@averroes.si