Spominski projekt 8372 živih spominov, ki ga ob letošnji 20. obletnici genocida v Srebrenici izvajata Zavoda Averroes in Pogreb ni tabu, je vseboval različne aktivnosti in dogodke, s katerimi smo želeli družbo ozaveščati o dogajanju v Srebrenici in vsej Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995.
Med aktivnostmi spominskega projekta sta bila tudi likovni in literarni natečaj, ki smo ju izvedli v sodelovanju z Zavodom za šolstvo RS.
Likovni in literarni nagradni natečaj sta potekala od marca do 15. maja 2015. Osnovnošolci so v okviru likovnega natečaja ustvarjali na naslovno temo Ko bom velik/a, bo na svetu mir, srednješolci in študenti pa na temo Brazgotine vojne so večne.
O temni preteklosti in najbolj grobih zločinih proti človečnosti moramo spregovoriti tudi z mladimi. Izobražene mlajše generacije namreč nosijo v sebi velik potencial in lahko nekoč postanejo poglaviten dejavnik pri preprečevanju podobnih tragedij.
Odziv na likovni natečaj je bil izjemen, saj je prispelo 334 različnih likovnih izdelkov z 38 slovenskih osnovnih šol. Strokovna komisja v sestavi Mirsad Begić (akademski umetnik, kipar), Anita Virag (Narodni muzej Slovenije) in mag. Sabina Mujkić (Urbanistični inštitut RS) so v svojem poročilu zapisali: ''Zaradi enovitosti likovnih presežkov v izrazu je bilo težko izbrati tri najboljša dela, zato bo na razstavi prikazan celoten opus del na temo ''Ko bom velik/a bo na svetu mir''. Likovni mentorji so opravili zelo pomembno delo. Motivirati otroka, da se likovno tako bogato izraža pri tako občutljivi tematiki, je hvale vredno prizadevanje. Projekt o Srebrenici ''Ko bom velik/a, bo na svetu mir''je čudovit neposreden zapis kot diagram otroške duše v kozmičnem pojmovanju lokalnega in globalnega, kot ideja življenja in kot motivacija univerzalne eksistence. Eksistenca je življenje v plesu in svetlobi srečno povezanih.
S preprostima sredstvoma, svinčnikom in flomastrom, otrok izraža čutenje s tolikšno likovnostjo, ki v izrazu presega otroško imaginacijo, ker boleče občuti, kaj se dogaja v neposredni bližini.
Izrazna sredstva so tako asketska in v globini svojega neverjetno impresivna kot neposredni zapisi na papirju, nekakšni neartikulirani, pa vendar nagovarjajo s simboli vojne, simboli eksistence v našem lokalnem in globalnem življenju. Literarna, čustvena, ponekod likovna poetika z izjemno otroško dušo nagovarja, in samo otroška čistost lahko govori o tej tragediji.
Hkrati moramo poudariti, da je nekje intelektualni presežek v načinu komunikacije z likovnimi sredstvi v smislu fotografskega izraza, kjer se morda najbolj iskreno dotikata landartovskega konceptualizma in optimalni izkoristek, kar ponuja landart: prostor, zemlja, kamen, oblika, konkavna, konveksna, svetlo, temno, in s temi sredstvi so v fotografiji zapisali prispevek landartovskimkonceptualističnim zapisom. Vsaka risba je zgodba zase.
Zanimivo je, da je celoten opus podoba zapisov, ki so tako enoviti v pojmovanju svobode in želje po miru, sreči, da je tisto, kar je lokalno, nastalo na eni šoli, ki je nekje daleč, je globoko v kozmičnem pojmovanju svobode, miru, življenja.''
Strokovna komisija likovnega natečaja je odločila takole:
1. nagrada se podeli OŠ Ivana Cankarja z Vrhnike, skupini devetošolcev, ki je na šolskem dvorišču pripravila posebno spominsko znamenje;
2. nagrada se podeli OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine z likovnimi deli z naslovom V vojni in miru in
3. nagrada OŠ Antona Aškerca iz Velenja z likovnimi deli rožnatega tanka.
Prispelih osem literarnih del je ocenjevala strokovna komisija v sestavi Milojka Mansoor (slavistka, lektorica), Vladimir Pirc (Zavod za šolstvo RS) in Amra Halilović (slovenistka, predstavnica organizatorjev spominskega programa). Ocenjevali so izvirnost, jezik in slog pisanja prispelih literarnih del. Odločili so se, da se:
1. nagrada podeli Sabini Halilović (Srednja šola Veno Pilon, Ajdovščina); ta je po mnenju komisije presenetila s svojo literarno močjo posredovanjamisli in čustev človeka, ki se zaveda, da breme, ki mu ga je naložila vojna, močno občutijo tudi njegovi najožji, čeprav teh grozot niso doživeli – njegova žena in otroka; tako je njegovo trpljenje še toliko let po vojni dvojno; spomini in občutek krivde, ker vojnih grozot ne zmore pozabiti in zaživeti na novo; tudi jezikovno – pri izražanju, besednem zakladu in pravopisu je avtorica vredna pohvale;
2. nagrada podeli Tjaši Capl (Srednja prometna šola Maribor), ki je pozornost zbudila z razmišljanjem o tem, da visokoletečebesede in nenehna dejavnost najrazličnejših mednarodnih organizacij nimajo prave vrednosti, dokler niso iskrene. Kajti če bi bile, se take strahote ne bi ponavljale,
3. nagrada pa Staši Skok (Srednja prometna šola Maribor), ki je v svojem delu predstavila situacijo skozi perspektivo otroka ter predvsem poudarila dialog med starejšo in mlajšo generacijo.
Vsem nagrajencem likovnega in literarnega natečaja iskreno čestitamo ter jim želimo veliko mirnih, z ljubeznijo in srečo prepojenih trenutkov v krogu svojih najdražjih in tistih, ki jih imajo radi.
V četrtek, 11. junija 2015, bodo ob 17.30 uradno odprli fotografsko razstavo Srebrenica 1995, ki bo javnosti na ogled v Mestni hiši v Ljubljani od 11. junija do 11. julija 2015. Na odprtju fotografske razstave bo zmagovalcem likovnega in literarnega natečaja nagrade in priznanja izročil župan Zoran Janković.
Glede na mnenje strokovne komisije za likovni natečaj bodo vsa prispela likovna dela razstavljena skupaj z zmagovalnim literarnim spisom.
V času razstave bo Mestna hiša v Ljubljani gostila tudi Potujoči cvet Srebrenice.
