V času srbskega obleganja Sarajeva od 1992 do 1995 je bila Vijećnica (Nacionalna knjižnica BiH) nekajkrat granatirana. V noči s 25. na 26. avgust 1992 je izveden požig najlepšega in najreprezentativnejšega objekta iz časa avstro-ogrske vladavine v Sarajevu.
Prvi projekt je zaupan Karlu Paržiku, ki ni hotel sprejeti pripomb za spremembe na projektu in tako je njegovo delo nadaljeval Aleksander Wittek. Glede na to da je projekt pripravljal v pseudo-mavrskem stilu zaradi je študiranja objektov v tem stilu dvakrat obiskal Kairo. Vzor mu je bila džamija in medresa Hasana II v Kairu. Aleksander Wittek je kmalu zbolel in umrl tako, da je projekt dokončal Ćiril M. Iveković leta 1894.
Vijećnica je zgrajena leta 1896 in je bila najprej, vse do 1949. Leta, namenjena mestni upravi in administraciji avstro-ogrske oblasti. V tem obdobju je kot zgradba služila kot Okrožno sodišče v Sarajevu in sedež Bosanskohercegovskega zbora.
Leto 1947 postane prelomno za delovanje Vijećnice. Njeno administrativno vlogo, ki jo je imela Vijećnica od ustanovitve do leta 1947, zamenja kultura, znanost in umetnost in v Vijećnici se ustanovi Akademija znanosti in umetnosti in Nacionalna knjižnica Bosne in Hercegovine. Tako Vijećnica postane sinonim kulture in duhovnosti, kar predstavlja še danes.
V samo eni noči (s 25. na 26. avgust 1992) je vreden spomenik kulture v Bosni in Hercegovini popolnoma uničen, požgan. Uničeno je okoli dva milijona knjig, člankov in časopisov. Požar je z direktnim granatiranjem povzročen s strani srbske vojske, ki je takrat oblegala Sarajevo, in poleg knjižnega fonda je uničena celotna notranja konstrukcija in kupola v avli, ki je predstavljala posebno vrednost.
Leta 1996 je Vlada Republike Avstrije donirala sredstva za začetna obnovitvena dela in Evropska unija je leta 1999 priskrbela sredstva za nadaljnja dela. Pri obnovi je posebna pozornost namenjena obnovi slikarsko-dekorativnih elementov, saj le-ti predstavljajo primer zidne dekoracije s konca 19. stoletja v Bosni in Hercegovini. Slikarska dekoracija je bila izvedena zelo natančno, skoraj v vsakem prostoru Vijećnice posebej, v avli, hodnikih in na stopnišču. Slikarska dekoracija je imela pomembno vlogo pri naglaševanju orientalno-islamskega karakterja stila Vijećnice, ki ga navadno poimenujemo pseudo ali neomavrski stil. Tako so se podobne slikarske dekoracije pojavljale tudi na drugih pomembnih objektih v Bosni in Hercegovini, kot so Vijećnica v Brčkom, Višja šerijatska šola, Dizdar-agina džamija v Jajcu, Gazi Husrev-begova džamija v Sarajevu ipd. Slikarska dekoracija je predstavljala elemente trte z listi ali različnimi geometrijskimi elementi, arabeskami ipd. Obnovitvena dela slikarske dekoracije vodi mag. Maja Jerkić, ki na osnovi skic, ki so jih našli v zagrebškem arhivu i na delih Vijećnice, kjer je poslikava še vidna, pripravlja posebne šablone. Slikarska dekoracija predstavlja posebno zahteven del pri obnovitvenih delih, ki vzame tudi največ časa.
Danes Vijećnica počasi pridobiva nov in svež zunanji in notranji zgled. Vsa obnovitvena dela potekajo zelo aktivno vendar so zaradi zahtevnosti nekoliko počasnejša. To opravičuje tudi nov zunanji videz Vijećnice, ki je zelo avtentičen. Otvoritev Vijećnice je predvidena za april 2014.
Požig Vijećnice predstavlja poskus zatiranja zavesti o obstoju civilizacije, naroda, kulture. V tej težki situaciji je leta 1992 obstajalo nekaj posameznikov, ki so z ogrožanjem lastnih življenj, rešili določene dragocenosti (predvsem rokopise) in tako v določeni meri ohranili zgodovino naroda. Na osnovi tega je v režiji BBC-ja nastal dokumentarni film ''Ljubav prema knjigama – priča o Sarajevu'' (The love of Books: Sarajevo story).Film si lahko pogledate TUKAJ.
