Zavedamo se, da je za predstavnike mlajših generacij Bošnjakov, ki so rojeni v Sloveniji in tu tudi uspešno zaključili šolanje, prvi jezik slovenski. Tesno so/smo povezani z bosanskim jezikom, saj sta poreklo in identiteta ozko vezana na Bosno in Hercegovino.
Zaradi različnih vplivov si mlajša generacija Bošnjakov v Sloveniji ustvarja svoj ''tretji jezik'', ki pa ni ne knjižni bosanski in ne knjižni slovenski. Seminar, ki smo ga organizirali, je samo eden od načinov pri preprečevanju popolne asimilacije in pomoč pri utrjevanju jezikovne identitete.
Seminar je bila namenjen vsem tistim, ki aktivno uporabljajo bosanski jezik, niso pa prepričani v njegovo pravilno rabo.
V petek, 15. novembra 2013, je v dvorani Averroes potekal prvi seminar bosanskega jezika. Vodila ga je Amra Halilović, univ. dipl. slovenistka, soavtorica Bosansko-slovenskega slovarja, ki je v pripravi.
Seminar je bil sestavljen iz dveh delov, uvodnega teoretičnega, in praktične vadbe na primerih, kjer delamo največ napak.
Na samem začetku smo spregovorili o zgodovini bosanskega jezika, pojavu bilingvizma med Bošnjaki v Sloveniji in njegovimi posledicami, saj zelo pogosto izmenjujemo jezike in se tako prilagajamo okoliščinam in potrebam. V govoru je najbolj pogost pojav t.i. code-switching oziroma kodno preklapljanje. V drugem delu seminarja smo prešli na praktične primere in vaje.
Pogovorili smo se o glasu H, ki je zelo značilen za bosanski jezik (ne fala temveč hvala, rekoh, dođoh ipd.) in glasu J, ki ga zelo pogosto ne pišemo, saj se ravnamo po pravilih slovenskega jezika (dijagonala, dijalekt, dijaliza ipd.).
Glasova Č in Ć sta bila naslednje poglavje, saj glas Ć v slovenskem jeziku ne obstaja, zato imamo z njim velike težave. Tako ga zelo pogosto ne prepoznamo in tudi ne izgovarjamo pravilno. Nepravilna uporaba glasov lahko privede tudi do drugačnega pomena besede, npr.: čelo (del glave) in ćelo (plešat človek). Enako je z glasovoma Đ in DŽ (džamija, hadžija, đak, hrđa ipd.).
Zelo pogosto ne uporabljamo pravila o alternaciji, kar pomeni, da pogosto prihaja do nerazlikovanja med zlogi – ije/je/e/i npr.: dijete – djeca.
Opozorili smo tudi na pisanje skupaj in narazen ter o razlikah pisanja velike začetnice v bosanskem in slovenskem jeziku, npr.: v slovenskem jeziku se prazniki pišejo z malo začetnico, razen dveh, medtem ko se v bosanskem jeziku prazniki pišejo z veliko začetnico (bajram/Bajram).
V praksi zelo pogosto nepravilno spregamo glagole v različnih časih in načinih, predvsem se te napake pojavljajo pri glagolih biti in htjeti (ja bih, mi bismo, ja sam htio, ona je htjela ipd.). Nepravilno sklanjamo tudi zaimke (njima, im in NE jim), zato smo opozorili na nepravilne izraze, ki jih zelo pogosto uporabljamo.
Sodeč po številnih vprašanjih lahko zaključimo, da je bil prvi seminar te vrste zelo dobrodošel in koristen za vse tiste, ki so se ga udeležili.
S predstavitvijo temeljnih slovničnih karakteristik bosanskega jezika in jezikovnih pojavov med bosanskim in slovenskim jezikom smo želeli predstaviti poglavitno težavo, ki se pojavlja pri Bošnjakih, ki uporabljajo oba jezika. Vsekakor en seminar ne bo zadostoval za pravilno uporabo bosanskega jezika, zato se poskusimo sami zavzeti za lastno izboljšavo obeh jezikov (skozi branje in poslušanje).
