Predstavitev avtorja:
| Ime | Al-Gazali |
| Šola/tradicija | sufizem, teološka šola Ašari |
| Glavna zanimanja | mistika, teologija, kozmologija, epistemologija, psihologija, logika, islamsko pravo |
| Pomembne ideje | pravoverna avtoriteta sunitskega islama; okazionalizem, glavna figura sufijske mistike |
Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (latinskoAlgazel), perzijski mistikin učenjak enciklopedične izobrazbe, teolog, pravnik, filozof, verski reformator * 1058, Tus, Korasan, Iran- 1111, Tus.
Al-Gazali velja za enega najpomembnejših islamskih učenjakov v pravovernem sunizmu in mističnega reda sufijev. V mladih letih je zagovarjal skepticizem, po daljši notranji krizi pa se je tudi duhovno spreobrnil v pravoverni islam. V filozofiji je napadal novoplatonistični avicenizem in zagovarjal skrajno obliko okazionalizma, kavzalne teorije, ki zagovarja stališče, da je vzročna zveza med vzrokom in posledico vedno Bog.
Gazalijevo delo »Nesmisel filozofov« (Tahafut al-Falasifa) predstavlja napad na peripatetično filozofijo, ki jo je zagovarjal Ibn Sina (Avicenna) in s tem tudi napad na Aristotelovo metafiziko, ki je kot vsaka oblika racionalizma zgolj sekundarnega pomena za avtoriteto Kur'ana. Gazelijeva tolmačenja Ibn Sinove peripatetične filozofije in njegove koncepcije Aristotela je generacijo kasneje zavrnil andaluzijski filozof Ibn Rušd v komentatorski kritiki »Nesmisel nesmisla« (Tahafut al-Tahafut), v kateri tako Ibn Sini kot Gazaliju očita nepoznavanje Aristotelove filozofije.
Bil je vsestran učenjak, ki se je ukvarjal z različnimi znanostmi, avtor, ki je napisal mnoga dela (čez 200) iz različnih področij prava, filozofije, logike, teologije ipd.
Predstavitev dostopnega gradiva v knjižnici Averroes:
IHJA ULUMID-DIN
Avtor: Ebu Hamid el-Gazali
Naslov originala: Ihja ulumid-din
Prevod naslova: ''Preporod (oživljavanje) islamskih nauka
Recenzenti prevoda: dr. Enes Karić, Mr. Orhan Bajraktarević in mr. Fikret Pašanović
Z arabskega jezika na bosanski prevedel: Salih Čolaković
Urednik: Izedin Šikalo
Založba: Libris d.o.o.
Sarajevo, 2005.
O DELU:
Ihja ulumid-din je življensko in kapitalno delo velikega islamskega filozofa, El-Gazalija. Delo je prevedeno na vse žive in značajne jezike sveta. Po mišljenju mnogih je to, po Kur'anu (Sveti Knjigi) in sunnetu (praksi poslanca Muhammeda, a.s.), najbolj brano delo. Kar zadeva Evropo in Zahod, niti eni islamski osebnosti, razen poslancu Muhammedu, a.s., ni posvečeno toliko prostora kot Gazliju.
Končno je veliko delo dostopno v bosanskem jeziku. Konec 80-tih let je nekaj pomembnih alimov (učenjakov) poskušalo zagnati prevod tega dela (kot so Husein ef. Đozo in Ahmed Smajlović) vendar je za takratne okoliščine in čas, bil to preambiciozen projekt.
Celotno delo je dostopno v devetih delih – knjigah. Vsaka knjiga, vsako poglavje, obravnava temo za sebe. Omenjen naslov, o obnovi religijskih znanosti islama, je največje in najbolj značajno Gazalijevo delo, ki vsebuje brilijantne analize tako Kur'anskega teksta kot teksta hadisa (govor poslanca Muhammeda, a.s.) in celotno versko-znanstveno znanje, ki ga je imel. Gazali, tako kot Aristotel, čeprav je v filozofskem smislu bližji Platonu, najprej proučuje in sistematizira učenja, znanja in verovanja, ki so bila prisotna prethodno in v tem pogledu pristopa grški, egiptovski, krščanski, jevrejski kot tudi muslimanski religiji, tradiciji, kulturi in za tem ustvarja grandiozna dela v katerih zapisuje osebno razmišljanje, osebne ideje in stališča.
Ihja ulumid-din je napisan na popularen in sprejemljiv način, če tudi razpravlja o samem pojmu znanosti in izobraževanja in to skoraj v modernem pomenu besede, obravnava v prvi vrsti religijsko-etična in moralna vprašanja in probleme Gazalijeve dobe. Gazali obrazloži poti osvoboditve muslimanov od številnih stran poti znotraj vere, zablod v veri in verovanju, ki izhajajo iz velikega vpliva prisotnosti grške metafizike in krščansko-jevrejske teologije in mistike v muslimanskem svetu. On odkriva in obrazloži temelje islamskega verovanja, kaže na skupne in individualne islamske obveze in dolžnosti ter poudarja pomembnost versko-znanstvenega pristopa svetu in življenju in v tem smislu, podobno kot Farabi, vzpostavlja osebni pojem znanosti in osebno klasifikacijo znanosti. Tako se omenjeni naslov nalaga kot svojevrstna enciklopedija verskih in svetovnih znanosti, znanost tega sveta in tistega drugega (po smrti).
Danes, z ene strani, pomen Gazalija in njegovih del v celoti, vključno s tem, je neizmerljiv. Delo je značajno tudi po tem, čeprav je pisano v filozofsko-dialektičnem in etničnem manirju, izraža in poudarja islamske kriterije pri obrazložitvi in razumevanju samega pojma znanosti kot tudi njenega položaja in vloge znotraj muslimanskega sveta v 10. in 11. stoletju. Zato je naslov zanimiv za vsakega bralca, posebej pa za, mestno in versko inteligenco, za učence in študente.
V knjižnici Averroes je naslov dostopen v dveh izvodih, kompletih.
