Po uspešni predstavitvi Bosansko-slovenskega slovarja v Ljubljani, je Zavod Averroes skupaj s Fakulteto za humanistične študije in Inštitutom za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem predstavil slovar tudi v Kopru.
Prireditve, ki je potekala v Foresteriji Fakultete za humanistične študije, so se udeležili številni zainteresirani uporabniki obeh jezikov, prevajalci, pisatelji in ostali ljubitelji jezika.
Slovar so v Kopru predstavile osebe, ki so se s slovarjem in delom na njem intenzivno ukvarjale: Ela Porić, tehnična urednica in koordinatorica projekta, redaktorica dr. Vesna Mikolič in soavtorica slovarja Amra Halilović.
Sprva je zbrane goste pozdravila mag. Vladka Tucovič, ki je povedala, da je predstavitev Bosansko-slovenskega slovarja ena izmed prireditev v nizu kulturno-izobraževalnih slovenističnih prireditev SloVeČeri in predala besedo tehnični urednici in vodji projekta, ki je spregovorila o tem, kako pomemben je Bosansko-slovenski slovar za Bošnjake v Sloveniji. Poudarila je, da bi z njegovo pomočjo lahko razbili stereotip o negativi konotaciji, ki jo ima velika večina ljudi, ko zasliši besedo ''bosanec''. Povedala je, da ''Bošnjaki v Sloveniji ne zasedamo več manjvrednih delovnih mest, kot se je to dogajalo v preteklosti, ampak je vedno več Bošnjakov v Sloveniji visoko izobraženih. In ta slovar to tudi lepo prikazuje.'' Dejala je tudi, da verjame, da bo javnost in tudi tisti, ki ga bodo uporabljali, spremljali vsebino, za katero verjame, da je lahko povezovalni most med narodoma.
Besedo je nato prevzela soavtorica slovarja Amra Halilović, ki je pri projektu nastajanja Bosansko-slovenskega slovarja prevajala korpus skoraj 26.000 besed, kolikor jih Bosansko-slovenski slovar zajema. V svojem nagovoru je poudarila, da smo po razpadu srbskohrvaškega standardnega jezika dobili slovarje, ki povezujejo hrvaški in slovenski ter srbski in slovenski jezik. Zato je izpostavila, da si Zavod Averroes šteje v čast, ker z Bosansko-slovenskim slovarjem lahko prispeva svoj delež k bosanski in južnoslovanski štiristoletni slovaropisni tradiciji.Soavtorica slovarja je izpostavila, da je ''slovar je nastal iz potrebe po premostitvi jezikovnih ovir, pa tudi potrebe po samozavesti in prepričanosti vase vsakega posameznika, ko mu kdo reče, da bosanski jezik ne obstaja. Zato smo kljub vsem težavam, s katerimi smo se soočali pri tem delu, in določenim pritiskom, da to delo opustimo, srečni, da smo to veliko delo dokončali. Hkrati upamo, da bo ta slovar odskočna deska za resnejši odnos do bosanskega jezika v slovenski javnosti,''je zaključila.
Za strokovni nadzor pri prevedenem delu v slovenski jezik je skrbela prof. dr. Vesna Mikolič, ki je opravila redakturo Bosansko-slovenskega slovarja. Povedala je, da ji je sodelovanje pri tem projektu dalo pomembno in veliko izkušnjo. ”Slovar kateregakoli jezika je odraz kulture uporabnikov tega jezika. Bosanski jezik skozi leksiko, strukturo in slovnico izraža to bogatost, ki jo ima samo bosanska kultura. Že pri delu sem opazila zanimive primerjave med slovensko in bosansko kulturo kot tudi besede, ki so v bosanskem jeziku zelo povedne in jih v slovenskem jeziku sploh ni.” Z navajanjem in branjem primerov iz slovarja, predvsem tistih gesel, ki so v slovenščini neprevedljivi oziroma jih je potrebno prevesti opisno, je vsem prisotnim poskušala praktično prikazati pomen slovarja.
Po uradnem delu predstavitve se je pogovor nadaljeval v sproščenem vzdušju.
Cilji Zavoda Averroes so promovirati islamsko, bošnjaško in bosansko kulturo, izobraževati mlade z odprtim pogledom na svet z željo, da se duhovno in intelektualno razvijajo v svobodne ljudi. S tem projektom je Zavod izpolnil svojo misijo in našel smisel obstoja.
