Letos mineva 18 let od genocida v Srebrenici. Poboj 8372 ljudi se je zapisal kot najhujši poboj po 2. svetovni vojni.
Fotografsko razstavo »Srebrenica 1995« sestavlja deset fotografij. Prva prikazuje Srebrenico pred začetkom vojne, sledijo fotografije dogajanja in razmer v Potočarjih leta 1995, fotografija moških, ki so prepešačili gozdno pot, dolgo 100 kilometrov, do svobodnega ozemlja, in prikaz žensk in otrok, ki so bili pregnani s svojih domov. Sledi drugi sklop fotografij, v katerem so fotografije ene množičnih grobnic, priprave na pokop posmrtnih ostankov, zadnja fotografija pa prikazuje nenehen boj za pravičnost žensk in mater, ki so v genocidu izgubile svoje najbližje.
V petih dneh je bilo v Srebrenici pobitih 8372 dečkov, mož in žena. Velika večina žrtev so bili moški. Največ jih je bilo ujetih in v skupinah, bodisi po dva in dva ali več, odpeljanih v prostore osnovnih šol, kulturnih domov ali na travnik, kjer so nanje streljali. In to ni bil konec. Potem ko so nanje streljali in jih pokopali v primarne grobnice (v nekaterih grobnicah je bilo pokopanih več kot osemsto ljudi hkrati), so Slobodan Milošević, Radovan Karadžić, Ratko Mladić in številni drugi srbski generali čez nekaj mesecev storili tisto, česar ni storil niti Adolf Hitler! Odprli so primarne množične grobnice ter z buldožerji in bagri raztrgali, razkosali in razsekali trupla ter dele teles z vnaprej pripravljenimi tovornjaki premeščali v sekundarne grobnice. Dele trupla nekega dečka iz Srebrenice, čigar primer se nahaja tudi na sodišču v Haagu, so našli v štirih različnih množičnih grobnicah. Te štiri grobnice, v katerih so bili najdeni deli trupla omenjenega dečka, so bile med seboj oddaljene več kot 30 kilometrov. Zaradi takih grozodejstev je treba opozarjati na Srebrenico in ne dovoliti, da se pozabi.
V genocidu v Bosni je svoje življenje izgubil tudi Slovenec, g. Alojz Krivogoj, fotoreporter. V Bosno je prišel, da bi poročal o dogajanju. Med poskusom, da se prebije iz Sarajeva, je bil ujet. Po informacijah, ki jih imamo, so ga odpeljali proti Goraždu do taborišča za likvidacijo v Foči. Tu se je za njim izgubila vsakršna sled. Do danes ga niso našli. V Foči, kjer so Alojza Krivogoja nazadnje videli, je bilo taborišče, skozi katero je šlo 3051 oseb. Vsak tretji je pogrešan. Vsako izgubljeno življenje, ki je ugasnilo na tako brutalen način, je dragoceno.
Danes, preživeli opominjajo na genocid z belim cvetom, ki predstavlja simbol Srebrenice. Beli cvet z enajstimi belimi cvetnimi listi in zelenim krožcem, ki simbolizirajo 11. julij, in bela barva kot barva nedolžnosti ter zelena kot simbol upanja, življenja, je simbol Srebrenice. Izdelujejo ga članice društva ''Gračaničko keranje'' iz Gračanice (BiH). Cvet je ročno izdelan, kar je še dodatna dragocenost.Z nošenjem simbola Srebrenice izražamo spoštovanje do žrtev genocida, opominjamo, da se je genocid zgodil, pri tem pa tudi opozarjamo, da se Srebrenica ne sme več ponoviti, čeprav se žal take stvari še vedno dogajajo. Simbol Srebrenice je simbol vseh grozot, ki so se med zadnjo vojno dogajale na območju Bosne in Hercegovine.
Pokol v Srebrenici je tragedija Bošnjakov, vendar tudi tragedija in odgovornost vseh drugih. Leta 1995 je to doživela Srebrenica, danes se žal podobno ponavlja tudi drugod po svetu in ravno zato je opozarjanje na »srebrenice« tako zelo pomembno.
Fotografska razstava Srebrenica 1995 je bila julija 2012 postavljena v hramu demokracije, Državnem zboru RS. Tokrat jo želimo predstaviti širši javnosti.
Avtor fotografij je znan vojni fotograf Ahmed Bajrić iz Tuzle.
Fotografska razstava bo postavljena cel mesec oktober v prostorih Borze znanja (Kersnikova 2, Ljubljana, 1. nadstropje - Knjižnica Otona Zupančiča). Vabljeni!
