Besim Korkut se je rodil 25. novembra 1904, najbolj verjetno v Travniku, čeprav določeni viri navajajo, da je rojen v Sarajevu. Okrožno medreso je končal v Sarajevu. Vpisal se je tudi na šerijatsko-sodniško šolo, ki jo je uspešno zaključil leta 1925 in še istega leta odšel v Kairo. Na znani Univerzi v Kairu Al-Azhar je zaključil študij islamskih znanosti. Diplomiral je leta 1931 in se vrnil v domovino. Istega leta je začel delati kot učitelj v Šerijatsko-sodni šoli v Sarajevu, kjer je predaval arabski jezik, stilistiko, akaid (nauk o isl. verovanju), zgodovino islama in šerijatsko pravo.
Ko je Šerijatsko-sodna šola prenehala z delom, je Korkut dobil delo veroučitelja v Državni realni gimnaziju v Mostarju. Predaval je tudi na višji islamski šerijatsko-teološki šoli in Državni ženski gimnaziji v Sarajevu, delal je tudi na tedanjem Ministrstvu za šolstvo in v Komiteju za visoko šolstvo in znanstvene ustanove v Sarajevu. Po ustanovitvi Orijentalnega inštituta leta 1950 Korkut svoje delo nadaljuje na Inštitutu vse do 1969, ko se je tudi upokojil. Umrl je 2. novembra 1975.
Besim Korkut je bil zelo dober predavatelj in izjemen pedagog. Na zelo enostaven način je tolmačil predmete, katere je predaval. Njegovim učencem je ostal v zelo lepem spominu in vedno in z veliko zanimanjem sledili njegovim predavanjem. Ni mu bilo težko kar nekajkrat ponoviti snov, ker je njegov cilj bil, da učenci zadevo razumejo in da se med razlago ne pojavita sum ali nerazumevanje.
Po vrnitvi z Al-Azharja je napisal zelo veliko člankov in kar nekaj učbenikov za arabski jezik. Področje na katerem je blestel in se tudi zelo dobro dokazal, je bilo prevajalstvo. Zelo veliko je prevajal z arabskega jezika, posebej z leposlovja, kjer se je dokazal kot odličen prevajalec tako v arabski kot tudi v bosanski jezik. Odlično je poznal tudi materni jezik, bosanski, posebej pa narodni govor in njegovo frazeologijo, kar mu je bilo pri prevodih v veliko pomoč. V času ko je deloval v Orijentalnem inštututu, je imel odlično priložnost za prevajanje. Rezultat njegovega znanstvenega dela so tri knjige dokumentov iz Državnega arhiva v Dubrovniku, ki jih je pripravil, izdal pa jih je Orijentalni inštitut pod naslovom: ''Arapski dokumenti u Državnom arhivu u Dubrovniku''. Mnoge založbe so izdale veliko število njegovih prevodov.
Ime Besima Korkuta nas najbolj asociira na njegov prevod Svete knjige Kur'ana v bosanski jezik. To je krona njegovega prevajalskega dela. Njegov prevod je eden od najbolj branih in tudi najbolj uporabljenih prevodov Kur'ana. Skoraj pa da ne obstaja muslimanska družina, ki na svojih knjižnih policah ne bi imela prevod Kur'ana Besima Korkuta. Na prevodu Kur'ana je delal zelo dolgo in na žalost ni dočakal njegovega izida čeprav ga je zelo nestrpno pričakoval. Prevod je tiskan dve leti po njegovi smrti, leta 1977, najprej v izdaji Orijentalnega inštituta, kasneje pod okriljem Starješinstva Islamske skupnosti BiH, Hrvaške in Slovenije v Sarajevu.
Za izjemen podvig Besima Korkuta je bila potrebna vera, potrpežljivost in izjemno poznavanje vere pa tudi zelo dobro poznavanje arabskega in bosanskega jezika. On je to vse imel. Njegov prevod je velik prispevek k islamskim znanostim kot tudi k znanosti na splošno. Prevod je doživel mnoge izdaje.
Besima Korkuta so krasile zelo lepe vrednote, bil je zelo iskren, odprt in dobronameren človek.
Poleg prevoda Besima Korkuta so Kur'an na bosanski jezik prevajali tudi ostali, kot so Karabeg (1937), Pandža, Čaušević (1937), Korkut (1977), Mlivo (1994), Karić (1995) in Esad Duraković.
