Ko govorimo o mevludu govorimo o mevludu kot besedilu (hvalospev ob rojstnem dnevu poslanca Muhammeda, a.s. (naj bo mir z njim) in o mevludu kot svečanosti, ob kateri se ljudje zberejo in melodično recitirajo določene odlomke mevluda. Dobeseden prevod besede mevlud je ''rojstvo''.
Tradicija obeleževanja mevluda se veže na bogato dediščino islamskih narodov, posebej pa osmanskih Turkov, s katerimi so Bošnjaki tovrsten obred delili kar nekaj stoletij. Najzgodnejši zapis o obeležitvi Mevluda lahko najdemo v potopisu Ibn Džubejra. Glede na to da so Bošnjaki recitiranje mevluda prevzeli od Turkov, so ga dolga leta na področju Bosne tudi recitirali v turškem jeziku, čeprav ga niso govorili. Tudi danes se neguje recitiranje mevluda v določenih krajih v turškem jeziku.
Sultan Murat III. je na svojem dvoru v Istanbulu leta 1588 uvedel obeleževanje mevluda. Od leta 1910 je mevlud postal državni praznik v Osmanskem cesarstvu. Kasneje so določeni vladarji, na nagovor islamskih učenjakov (alimov), začeli prirejati svečanosti in dneve radosti na dan Mevluda ob 12. rebiu-l-evvelu in na ta način poskusili pri mladini in ostalih prebuditi še večjo ljubezen do poslanca Muhammeda, a.s. Tako je mevlud postal stalna praksa muslimanov.
Mevludske svečanosti so globoko ukoreninjene v tradiciji Bošnjakov in tako je mevlud organiziran ob različnih priložnostih. Mevlud ob 12. rebiu-l-evvelu (rojstnem dnevu poslanca Muhammeda, a.s.) je potekal v glavnih džamijah v mestih in je poimenovan kot ''carski mevlud''. Sledili so mevludi tudi v drugih džamijah in mevludi, organizirani v hišah. Bošnjaki so tako prirejali mevlud ob uselitvi v novo hišo, ob poroki otrok, ob rojstvu otroka, smrti in ob drugih ključnih momentih vsakega posmeznika. Praksa obeleževanja mevluda ob radosnih in prelomnih dogodkih v osebnem življenju se je zadržala do dan danes in se prakticira tudi pri slovenskih muslimanih.
Na vseh mevludih je poleg recitiranja mevludskih verzov naprej recitiran Kur'an, izrekajo se številne molitve za božji blagoslov poslancu Muhammedu, a.s. (salavati). Zbrani verniki ob vsakem mevludu prisluhnejo verskem predavanju.
Poseben prispevek in pomen k mevludu so dali pisatelji mevluda. Na začetku smo omenili, da je sprva recitiran v turškem jeziku. Prvi mevlud v bosanskem jeziku je mevlud Saliha ef. Gaševića.Tekst Gaševićevega mevluda je izjemno pomemben. Mevlud je privlekel pozornost vseh alimov. Med njimi je Džemaludin ef. Čaušević Gačevićev mevlud jezikovno prilagodil bosanskem govoru in ga tiskal v osmih tiražih po štiri tisoč primerkov. Tako je Gaševićev mevlud od leta 1878, ko je izšla prva izdaja, doživel mnoge izdaje. In ravno ta mevlud je najbolj priljubljen med izvajalci in poslušalci. Verjetno je na to vplivalo tudi dejstvo, da dolgo ni bilo nobenega drugega melvuda v bosanskem jeziku. Poleg Gaševića poznamo tudi druge znane avtorje mevluda kot so: Safvet-beg Bešagić, Rešad Kadić, Ešref Kovačević, ...
Vsi mevludi govorijo in prikazujejo znane dogodke iz življenja poslanca Muhammeda, a.s. Tako so najbolj znani odlomki: ''Rođenje (odlomek, ki govori o rojstvu poslanca Muhammeda, a.s.), Miradž, Preseljenje, Prolog, ...
V začetku dvajsetega stoletja je pomen mevluda zabeležen v delu ''Život i običaji muslimana Bosne i Hercegovine'', avtorja Antona Hangija, kjer je zapisano ''da se na večer mevluda prižgejo kandilji (lučke na minaretu džamije) tako kot v mesecu ramazanu in ob obeh bajramih ter gorijo dokler poteka svečanost mevluda. Med citiranjem mevluda ljudje, ki organizirajo melud, strežejo šerbe (sladka pijača iz cvetov vrtnic), ki ga samo za to priložnost pripravijo ženske, dekleta pa ga razdelijo med vernike. Mevludsko šerbe se pije kot spomin na mater poslanca Muhammeda, a.s. Ko ga je rodila, je zaprosila za kozarec šerbeta.''
V Ljubljani je v nedeljo, 12. janarja, potekal mevlud ob rojstnem dnevu poslanca Muhammeda, a.s.
