Po uspešni predstavitvi Bosansko-slovenskega slovarja v Ljubljani in Kopru je Zavod Averroes skupaj z Mestno knjižnico Velenje predstavil slovar tudi v Velenju.
Prireditve, ki je potekala v Mestni knjižnici Velenje, so se udeležili številni zainteresirani uporabniki obeh jezikov.
Slovar so v Velenju predstavile osebe, ki so se s slovarjem in delom na njem intenzivno ukvarjale: Amra Halilović, soavtorica slovarja, lektorica Milojka Mansoor in tehnična urednica Ela Porić.
Sprva je zbrane goste pozdravila predstavnica velenjske knjižnice in predala besedo tehnični urednici Eli Porić, ki je spregovorila o tem, kako pomemben je Bosansko-slovenski slovar za Bošnjake v Sloveniji. Poudarila je, da uporabniki v Bosansko-slovenskem slovarju lahko najdejo pomene besed, ki jih v drugih slovarjih južnoslovanskih jezikov ni. Izpostavila je izjavo ene izmed uporabnic slovarja, ki pravi, da ''pomembnost Bosansko-slovenskega slovarja ni zgolj v njegovi dnevni praktični rabi, ampak v tem, da imamo Bosanci še en identifikacijski element.''
Besedo je nato prevzela soavtorica slovarja Amra Halilović, ki je pri projektu nastajanja Bosansko-slovenskega slovarja prevajala korpus skoraj 26.000 besed, kolikor jih Bosansko-slovenski slovar zajema. V svojem nagovoru je poudarila, da smo po razpadu srbskohrvaškega standardnega jezika dobili slovarje, ki povezujejo hrvaški in slovenski ter srbski in slovenski jezik. Zato je izpostavila, da si Zavod Averroes šteje v čast, ker z Bosansko-slovenskim slovarjem lahko prispeva svoj delež k bosanski in južnoslovanski štiristoletni slovaropisni tradiciji.Soavtorica slovarja je izpostavila, da''bo ta slovar v pomoč najprej Bošnjakom, da bodo laže premagali dvome, ki jih imajo glede slovenskega jezika. Prav tako bo pomagal tudi tistim, ki si želijo več znanja. Upamo, da bo ta slovar odskočna deska za resnejši odnos do bosanskega jezika v slovenski javnosti, saj je to slovar, ki je simbol živih jezikov: bosanskega in slovenskega. To je spodbuda za nadaljnje razvijanje kulturnih in izobraževalnih projektov, ki so pomembni za oba naroda,'' je zaključila. Z navajanjem in branjem primerov iz slovarja, predvsem tistih gesel, ki so v slovenščini neprevedljivi oziroma jih je potrebno prevesti opisno, je vsem prisotnim poskušala praktično prikazati pomen slovarja.
Za lekturo pri prevedenem delu v slovenski jezik je skrbela gospa Milojka Mansoor. Povedala je, da ji je sodelovanje pri tem projektu dalo pomembno in veliko izkušnjo. Za sodelovanje pri takem projektu se je odločila, ker jo prevajanje veseli in je z bosanskim jezikom povezana na poseben način. Izpostavila je, da ''je Velenje multikulturno mesto in Bosansko-slovenski slovar je znak multikulturnosti velenjske družbe. Verjamem, da bodo vrednost slovarja prepoznale vse generacije.''
Po uradnem delu predstavitve se je pogovor nadaljeval v sproščenem vzdušju.
