Hafiz Širazi je eden od največjih iranskih lirskih pesnikov. Njegova poezija je manifestacija zložene in čudežne iranske kulture ter odraz gnoze (spoznanja) in verske modrosti, ki je v perzijski poeziji izražena na skrajno privlačen način. Jezik njegove poezije je jezik modrosti in je prilagojen različnim stopnjam razumevanja. Muhammed Gulendam, njegov prijatelj in učenec, ki je po njegovi smrti prvi zbral njegovo poezijo, ga imenuje ''Mewlana el-Azim'' – gospodar velikanov.
| Avtor |
Hafiz Širazi |
| Prevod |
prof. dr. Bećir Džaka |
| Izdajatelj |
Inštitut Ibn Sina, Sarajevo, BIH; april 2009. |
| ISBN -13 | 9789958957246, |
| Jezik |
bosanski; trdi vez; 568 strani; 29 cm |
Hafiz je živel v Širazu od 1325. do 1388. leta. V svoji rani mladosti je ostal brez očeta, njegovi bratje pa so se razbežali po svetu. Že kot mladenič je postal zelo samostojen, naprej se je zaposlil v eni od pekarn vendar ga je želja po znanju pripeljala v književni krožek. Mladost je zapravil v delu in učenju. Kasneje se je popolnoma posvetil učenju. Obiskoval je predavanja učenjaka in književnika v Sirazu in proučeval pomembna verska ter književna dela. Njegov učitelj je bil izvrsten inter- pretator Kur'ana zato se Hafiz Širazi z njegovo pomočjo naučil celotnega Kur'ana na pamet. Tudi v svoji poeziji na nekaj mestih ukaže na svoje znanje o Božji besedi.
Hafiz Širazi je imel naravni talent in izrazito sposobnost globokega premišljanja ter bujno pesniško domišljijo, kar mu je pomagalo, ustvariti vrhunska in edinstvena dela v obliki gazele. Hafizov inovativni besednjak s katerim izraža svoja ostroumna premišljanja, in izjemna skladnost verza ter sposobnost, da se na najboljši možni način okoristi s dediščino svojih prednikov v poeziji, so prispevali k temu, da njegov Divan postane priljubljen tako med navadnimi ljudmi, kot tudi med poznavalci poezije.
Prevajanje Hafizove poezije iz perzijskega jezika v druge jezike je zelo zahtevna in težka naloga. Nekateri pesniki menijo, da je Hafiz neprevedljiv, ker se v njegovi poeziji zelo pogosto pojavljajo sestavljanke, ki so že v perzijskem jeziku predstavljale inovacijo. Slednje zahtevajo tolmačenje tistim, katerim je perzijski jezik materni. Zato ni čudno, da v preteklih petstotih letih Hafizov Divan ni doživel celovitega prevod v bosanski jezik. Dejstvo je, da so mnogi učenjaki v Osmanskem cesarstvu izučevali Hafiza, ampak si nihče ni drznil, poskušati prevesti to enkratno delo. Obstajal je upravičen strah in pomislek, da bo bralec, zaradi več pomenov Hafizovega jezika, njegovo poezijo doživel zelo površno.
Hafizov Divan je bil zelo priljubljen tudi na naših prostorih, posebej pa med bralci v Bosni in Hercegovini. V preteklosti so mnogi ljudje v Bosni, ki so naklonjeni poeziji, odlično poznali Hafiza. Obstoji številnih prepisov Divana in njegovega komentarja v Gazi Husrev-begovi knjižnici v Sarajevu so dokaz o priljubljenosti tega dela.
Prevod, kot vam ga predstavljamo je rezultat življenjskega dela prof. dr. Bećira Džake, profesorja perzijskega jezika in književnosti na Univerzi v Sarajevu, ki je v zadnjih tridesetih letih predstavljal glavni steber iranistike v Bosni in Hercegovini. Za vsako pohvalo je tudi pogum prof. Džake, saj se sam ni sprijaznil s komentarjem, da je Hafiz neprevedljiv, zato se je odločil omenjeno delo prevesti.
Knjižnica Averroes hrani en primer Divana, ki je namenjen zgolj za čitalnico. Prvih petdeset strani si lahko ogledate TUKAJ.
