Od 10. do 12. aprila 2015 je v organizaciji zavodov Averroes in Pogreb ni tabu znotraj programa 8.372 živih spominov potekal že tretji dogodek, in sicer odhod v Tuzlo in Srebrenico.
Ne glede na to koliko se skozi različne dogodke trudimo ozaveščati o dogajanjih v Srebrenici, si je težko predstavljati pravo sliko Srebrenice in preživelih ljudi, vse dokler jih ne obiščeš. Obisk Srebrenice je na določen način bolj veličasten, če se v njej znajdete izven meseca julija, saj Srebrenica takrat odseva svojo realnost; kako zelo osamljena in pozabljena je.
Predstavniki slovenske javnosti, predstavniki Občine Ljubljana, Velenje, nevladnih organizacij in drugi posamezniki so s svojim odhodom v Tuzlo in Srebrenico želeli oddati svoj poklon umrlim in podporo preživelim.
Najprej smo obiskali Identifikacijski center v Tuzli, ki je po najdenih primarnih in sekundarnih grobnicah mesto, kamor pripeljejo najdene ostanke človeških teles in opravijo postopek identifikacije. Udeležence ekskurzije je sprejel predstavnik centra, ki je predstavil delovanje in namen centra, prostor, kjer hranijo še vedno ne pokopane kosti, in laboratorij za analizo postopka analize DNK. Vseh več kot šest tisoč pokopanih v Spominskem centru Potočarji je identificiranih v omenjenem centru in z družinskim soglasjem tudi ustrezno pokopanih.
Po ogledu identifikacijskega centra se je skupina odpravila na obisk nevladne organizacije Bosfam, ki deluje od leta 1994. Nastala je predvsem iz potrebe, da težke trenutke in stiske, ki so jih doživljale predvsem ženske, poskusijo ''zdraviti'' s pomočjo različnih aktivnosti. Pletle so puloverje, otroška oblačila, copatke in druge izdelke, ki so jih begunci s področja Srebrenice in okoliških mest potrebovali. Ob pletenju so se pogovarjale, si lajšale dušo ter tako pomagale sebi in ostalim. Bosfam je predstavila predsednica organizacije gospa Munira Hadžić, pridne članice pa so skupini postregle s pravo bosansko kahvo in tradicionalno slaščico hurmašico, kot to znajo samo Bosanke. Predstavile so tudi projekt in izdelke Ćilim spomina, znotraj katerega ročno pripravljajo različne preproge z imeni ubitih v vojni.
Vsak 11. dan v mesecu v organizaciji društva Žene Srebrenice poteka mirni shod. S simbolnim sprehodom po Tuzli in nošenjem vezenih kosov blaga z imeni pogrešanih opozarjajo na genocid v Srebrenici, prepočasen postopek sodnih instanc pri obravnavanju še vedno prostih vojnih zločincev, nerešen status žensk, ki so v genocidu izgubile celo družino, ipd. Podporo jim občasno izkažejo različne organizacije, ki se jim pridružijo na mirnem shodu, kot so to storili tudi predstavniki slovenske javnosti.
Preostanek sobote smo izkoristili za pogovor s preživelimi ženskami iz društva Žene Srebrenice in ogledom kulturnih znamenitosti Tuzle.
V nedeljo, 12. aprila 2015, smo obiskali Spominski center v Potočarjih. Do Potočarjev nas je spremljal velik človek in iskren prijatelj, ki je preživel genocid v Srebrenici in svoje življenje rešil s prehodom srebreniških gozdov do svobodnega ozemlja, Hasan Hasanović, ki je bil naš strokovni vodič na poti od Tuzle do Potočarjev. Pokazal nam je vsako pomembno mesto, na katerem je potekal poboj velikega števila ljudi, mesta najdenih grobnic in dele poti, ki jih je v boju za preživetje prehodil tudi sam.
Strokovni ogled in sprejem vSpominskem centru Potočarji je na udeležencih ekskurzije pustil poseben pečat. Predstavnik centra in kustos Hasan Hasanović (zanimivo je, da sta imeni obeh preživelih, ki sta se nam pridružila na poti, enaki), ki je prav tako preživel genocid, je na zelo strokoven in dosleden način predstavil dogajanje v Srebrenici od leta 1993 oziroma obdobje, ko je Srebrenica postala zaščiteno območje do njenega padca. Celotno njegovo izpoved potrdi tudi ogled spominske sobe in obisk multimedijskega centra, kjer smo si ogledali polurni dokumentarni film ''Sedmica u Srebrenici 1995'', ki prikaže dogajanje v Srebrenici od 6. julija 1995 naprej. Dokumentarni film zajema sedemdnevno dogajanje, posnet in pripravljen je na podlagi dokončnih sodnih gradiv Mednarodnega sodišča za vojne zločine v Hagu in spremljajo ga pričevanja preživelih, ki so potrdili kruto in genocidno ravnanje.
Z mešanimi občutki in nerazumljivostjo človeške zlobe smo se odpravili na spominsko slovesnost, ki je v spomin padlim civilistom leta 1993 potekala na igrišču osnovne šole v Srebrenici. Prve sončne žarke je veliko število mladih izkoristilo za sprostitev in igro z žogo, vendar je bila takratna igra usodna za več kot 70 mladih življenj, ki so ugasnjena s padcem ene same granate. Vsako leto 12. aprila poteka spominska slovesnost in kot vsako leto preživeli in starši ubitih otrok opozarjajo na neustrezno delovanje sodnih instanc, saj optožnica za to tragedijo sploh ni podana. Na žalost smo imeli vsi prisotni priložnost opaziti posmehovanje določenih prebivalcev Srebrenice in po pričevanju Srebreničanov je na žalost nacionalizem med njimi še vedno prisoten.
Obisk Srebrenice smo zaključili z uradnim sprejemom pri županu Občine Srebrenica g. Ćamilu Durakoviću, ki je svoj pozdravni nagovor za našo skupino začel z besedami, ''da bi si iskreno želel zaželeti toplo dobrodošlico v Srebrenico, vendar tega ne more''. Predstavil nam je razvoj mesta Srebrenice in življenje pred vojno ter izzive, s katerimi se soočajo v povojnem času.
Veliko nas je, ki živimo na mirnem območju, obkroženi z možnostjo upoštevanja človekovih pravic in svoboščin ter drugih dobrin, ki jih imamo, in tega ne znamo dovolj ceniti. Prav tako ne cenimo medsebojnega razumevanja in spoštovanja ter se ne zavedamo, kako zelo bogati smo. V pogovoru z udeleženci ekskurzije smo se med vožnjo domov vsi strinjali, da so mir, svoboda, medsebojno razumevanje in spoštovanje različnosti ključni za miren napredek in sožitje. Srebrenica je dokaz, da lahko vsaka manjša nevšečnost pripelje do velikih razsežnosti, ki si jih nihče od nas ne želi. Na žalost se zavedamo tudi tega, da se iz zgodovine nismo in se očitno nikoli ne bomo dovolj naučili, saj se ''Srebrenice'' dogajajo še danes ...
Vsem udeležencem se zahvaljujemo za zaupanje in podporo pri realizaciji strokovne poti v Tuzlo in Potočarje. Zahvaljujemo se tudi predstavnikom medijev, ki so bili z nami, za njihov prispevek, ki bo v naslednjih mesecih viden in bo prispeval k ozaveščanju o univerzalnih vrednotah miru, svobode in razumevanja.
Častni pokrovitelj obeleževanja spomina na 20. obletnico genocida v Srebrenici je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Ela Porić
