Prispevek predstavi zgodovino evropskega dojemanja »drugega«, ki odločilno vpliva na oblikovanje evropske identitete. Tako kot je evropska identiteta povezana z obstojem »drugega«, ta »drugi« postane sestavni del Evrope, kar je posebej razvidno v evropskem odnosu do »Turka«.
S knjižnih polic Knjižnice Averroes tokrat priporočamo naslove za dopustniško branje. Nekaj predlogov za lažjo izbiro:
S knjižnih polic Zavoda Averroes predstavljamo dva dela zanimivega naslova Historija osmanske države i civilizacije (zgodovina Otomanske države in civilizacije).
Zavod Averroes je v okviru Tedna vseživljenskega učenja v prostorih Glotta Nove pripravil literarno popolne z Valerijo Skrinjar-Tvrz in predstavitev zgodovinskega romana Bosna in Soča.
V petek, 19. aprila 2013, je v dvorani Averroes organizirana tribuna, na kateri je predstavljen projekt bosansko-slovenskega slovarja.
''V okviru slovenske kulturne tradicije, ki je v tej razsežnosti povsem "evropska", gre za kontakt z neko posebno vrsto tujca - Turka! Mnogo stereotipno negativnih predstav se je nakopičilo v procesih dolgega trajanja, ki so omogočali vzpostavitev kolektivnega soglasja o "turški nevarnosti". Zgodovinske postaje so pretresljive toliko, kot so tudi slikovite: segajo od roparskih vdorov turške konjenice do ljudske arhitekture taborov, obzidanih cerkvenih zavetij, od habsburškega uradnika Benedikta Kuripešiča in njegovih podrobnih poročil o potovanju po otomanskem cesarstvu v prvi polovici 16. stoletja do ljudskih pesmi o ugrabljenih devicah, ki jih čaka haremska sužnost, od Josipa Jurčiča, ki je na začetek moderne slovenske književnosti postavil "slovenskega janičarja", v katerem se poznajo sledi evropskega odpora do in fascinacije z otomanskim cesarstvom; pa do slavnih bosanskih enot v avstro-ogrski vojski na soški fronti, zaradi katerih je nekaj let stala pod Mangartom tudi mošeja, od "orientalskih" romanc Antona Aškerca in "džaura", nevernika, od romana Alamut Vladimirja Bartola, ki je opisal življenje fanatičnih ubijalcev, pa do fesa, sablje in bradavice na turškem nosu v pesmici Otona Župančiča. Z eno besedo: etnična oznaka "Turek" v slovenskih kolektivnih predstavah ni nič drugega kot metaforični povzetek predsodkov do tiste vere, pred katero se je v strahu stiskalo srce vsej srednjeveški Evropi: islam!'' (Evropa, islam in moderna paradigma, Aleš Debeljak)
S knjižnih polic Knjižnice Averroes predstavljamo knjigo Imaginarni Turek (Imagining ''The Turk'').
Pred dvema letoma je pri Cambridge Scholars Publishing izšel mednarodni zbornik Imagining 'the Turk', namenjen iskanju vzrokov za stereotipizacijo na Vzhodu in Zahodu, še posebej za podobo »Turka«. Uredil ga je Božidar Jezernik, v prevoduAlenke Bartulović pa je pod naslovom Imaginarni »Turek« pred kratkim izšel pri Zavodu za šolstvo RS.
Tokrat s knjižnih polic knjižnice Averroes predstavljamo knjigo Islam, avtorja Fazlur Rahmana.
Lev Nikolojević Tolstoj, eden od največjih svetovnih pisateljev, znan predvsem po svojih velikih delih kot so, Ana Karenjina, Vojna in mir, Mladost, Otroštvo ipd.
''V naših srcih je Božji nur (svetloba), ime ji je zavest.'' (Tolstoj)
Kulturno-izobraževalni zavod Averroes je pred tremi leti začel polniti knjižne police lastne knjižnice, katere namen je bil postati vodeča knjižnica na področju islamistike, balkanistike, orientalistike, zgodovine in kulture.
